Melamin zaposluje več kot 190 ljudi, proizvajajo plastične mase in kemične izdelke

V evropskem prostoru je Melamin poznan predvsem kot dobavitelj smol za papirno in gradbeno industrijo ter impregniranih dekorativnih papirjev za pohištveno industrijo. V svetovnem merilu pa postaja vse bolj prepoznaven zaradi izdelkov za lakarsko in gumarsko industrijo.

Posebej velik napredek so v zadnjih letih dosegli na področju smol na bazi heksametilol-melamina, na katerem uvajajo najsodobnejšo tehnologijo. Z jasno začrtano vizijo in strategijo želijo postati eden najpomembnejših igralcev v niši modificiranih melaminskih smol, piše na spletni strani družbe.

V zadnjih letih je Melamin povečeval prodajo z dvoštevilčnimi letnimi stopnjami rasti, negativno je v ta trend posegla le epidemija covida-19. V zadnjem poslovnem letu 2021 je družba ustvarila 67,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 41 odstotkov več kot leto prej. Čisti dobiček se je povečal za 26 odstotkov, na nekaj manj kot 3,3 milijona evrov.

Gre za rekordne številke, h katerim je po besedah direktorja družbe Srečka Štefaniča levji delež prispevala velika rast cen surovin, kakršni v zgodovini podjetja še niso bili priča. Na srečo jim je uspelo veliko večino teh dvigov prenesti tudi v cene končnih izdelkov, je zapisal v poročilu za leto 2021. Rasti cen surovin se je konec lanskega leta pridružila še rast cen električne energije.

Za letos so si v družbi zastavili načrt vrednostno povečati prodajo za 16 odstotkov. Načrtujejo za 7,1 milijona evrov investicij, potem ko so lani za te namene porabili 4,3 milijona evrov. Glavne razvojne aktivnosti so izvajali predvsem na področju smol za lakarsko, gumarsko, papirno in lesno industrijo, veliko časa so namenili tudi razvoju aminosmol iz obnovljivih surovinskih virov in biorazgradljivih aminosmol. Aktivirali so tudi nov pilotno-demonstracijski center.

Melamin je dvotretjinski lastnik družbe SmartMelamine, ki ga je leta 2015 ustanovil skupaj s nemško družbo Ostthüringische Materialprüfgesellschaft für Textill und Kunststoffe. Tudi ta ima sedež v Kočevju, njena dejavnost pa je proizvodnja melaminskih flisov. Gre za vrhunske materiale, ki so obstojni pri zelo visokih temperaturah ter niso termoplastični oz. se ne krčijo, ne talijo in ne topijo.

Kemijska industrija je v Sloveniji eden od glavnih stebrov predelovalnih dejavnosti tako z vidika zagotavljanja delovnih mest ter velikosti ustvarjenih prihodkov, dobička in dodane vrednosti kot tudi zaradi dejstva, da veliko drugih dejavnosti oskrbuje z osnovnimi vhodnimi materiali. Skoraj dve petini prihodkov kemijske industrije ustvari farmacevtska industrija, sledita proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov ter plastičarska industrija.