Kot piše kragujevški časnik Nezavisna svetlost naj bi bilo premoženje Trgovskega podjetja Srbija vredno približno 12 milijonov evrov, dolgovi družbe pa znašajo šest milijonov evrov. Po veljavni metodologiji znaša cena na dražbi 20 do 25 odstotkov knjigovodske vrednosti podjetja, tako da je pričakovati, da bo začetna cena na dražbi gibala okrog 1,13 milijona evrov. Dražba naj bi potekala sredi decembra.
Nezavisna svetlost piše, da bo najboljši ponudnik oz. novi lastnik Trgovskega podjetja Srbija dobil v last upravno poslopje v središču Kragujevca, glavno skladišče v industrijski coni, 22 samopostrežb v različnih delih mesta in 70 manjših prodajaln. Direktor Trgovskega podjetja Srbija Vlada Radović pa je poudaril, da kupec ne bo dobil vseh navedenih objektov v čisto in nesporno lastništvo, ampak bo podedoval obstoječe pravno stanje, torej tudi vse pogodbe o zakupu in franšizi (za približno 40 prodajaln) ter nerazčiščene obveznosti do naslednikov nacionaliziranega premoženja.
O privatizaciji srbskih trgovinskih verig je za ponedeljkovo izdajo beograjskega dnevnika Danes spregovoril srbski minister za trgovino Slobodan Milosavljević, ki je izpostavil, da bo prihod tujih trgovskih družb na srbski trg prispeval k boljši ponudbi, razbitju domačih monopolov ter k približevanju evropskim standardom.
Milosavljević je v tem kontekstu komentiral usodo domače trgovine in izpostavil, da imajo za boj s tujo konkurenco največje možnosti štiri velike srbske trgovinske verige, in sicer C market, Pekabeta, Delta in Si market. Ostala večja trgovska podjetja bodo imela veliko več problemov, ena izmed možnosti za njihov obstoj pa je franšiza z močnejšimi tujimi ali domačimi trgovinskimi verigami. Ob tem je na prvem mestu omenil ljubljanski Mercator, srbski C market in francosko Coro.
Trenutno je v Srbiji več kot 98 odstotkov celotnega trgovskega prometa v rokah domače trgovine, Milosavljević pa meni, da bi se moral ta delež skrčiti na 60 odstotkov. "To z drugimi besedami pomeni, da bomo ob večjem deležu tuje trgovine v celotnem obsegu prometa rekli 'stop' za nadaljnjo izgradnjo hipermarketov," je dejal. Drugi dejavnik za sprejetje takšnega sklepa bo število tujih trgovinskih verig v Srbiji, saj Milosavljević meni, da bi bilo za srbski trg sprejemljivo največ sedem do deset tujih verig hipermarketov.
Slobodan Milosavljević je izpostavil tudi možnost prodora velikih srbskih trgovinskih hiš na tuje trge in ob tem omenil namero beograjske Delte, da v Ljubljani odpre verigo supermarketov. To vprašanje je po njegovem postavljeno na državno raven, saj je v sporazumu o prosti trgovini poudarek na vzajemnosti oz. tudi možnost dajanja licenc za delo srbskih trgovin v Sloveniji. Srbski minister je poudaril, da slovenski državni organi ne postavljajo nobenih omejitev, ampak je problem v tem, da Delti ne uspe najti ustreznih lokacij za svoje markete v Ljubljani.
