Mercator je na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti 17. člena zakona o trgovini, ki ga je državni zbor na podlagi referendumske odločitve volivcev spremenil z novelo zakona o trgovini, ter predlagala začasno zadržanje izpodbijanih odločb. Pobudnik trdi, da je z novo ureditvijo kršena ustavna pravica do enakosti pred zakonom, pravica do varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, pravica do dela in pravica svobodne gospodarske pobude oz. svobodnega podjetništva.
Mercator ne izpodbija celotnega zakona o trgovini. Kot so zapisali v pobudi za presojo ustavnosti, je namreč s prvim členom novele zakona zakonodajalec spremenil 17. člen zakona o trgovini tako, da je v njem najprej v prvem odstavku povzel že prej veljavne kriterije, ki jih mora trgovec upoštevati pri določanju delovnega časa v trgovinah, nato pa je v drugem členu istega novele zakona prejšnji sistem nadomestil z novim restriktivnim sistemom.
Prejšnji sistem je temeljil na pravilu, da lahko trgovec v soglasju z zaposlenimi določi obratovanje prodajalne tudi ob nedeljah, praznikih in drugih z zakonom določenih dela prostih dneh. Novi restriktivni sistem pa prepoveduje obratovanje trgovin ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih, omogoča sicer tudi izjeme za prodajalne za nujne življenjske artikle, za prodajalne na bencinskih servisih in nekaterih drugih podobnih mestih, obenem pa prodajalne v primeru teh izjem omejuje s površino 80 kvadratnih metrov, so zapisali v Mercatorju.
Poleg tega so v Mercatorju vložili tudi pobudo za zadržanje izpodbijanih zakonskih določb, ki se bodo začele uporabljati s 15. septembrom. Kot so zapisali v pobudi za presojo ustavnosti, bo družbi v primeru, da bo ustavno sodišče kasneje odločilo, da so izpodbijane odločbe v neskladju z ustavo, nastala nepopravljiva škoda, odpustiti bodo morali namreč 538 delavcev. Z aktivnostmi za odpoved pogodbe o zaposlitvi presežnim delavcem bodo morali v družbi začeti že sedaj, delavci pa ne bodo imeli nobenega zagotovila, da jih bodo v primeru, če bo ustavno sodišče sporne zakonske določbe razveljavilo, ponovno zaposlil, so zapisali v pobudi. Ob tem so dodali, da se bodo prihodki na ravni Skupine Mercator kot posledica nove ureditve zmanjšali za 11,46 milijarde tolarjev.
Po mnenju Mercatorja je nova ureditev obratovalnega časa prodajaln v nasprotju tudi z ustavnim členom, ki med načela pravne države uvršča tudi zadostno jasnost predpisov, še posebej tistih, ki omejujejo določene pravice, in z določbo člena o legaliteti.
V natančnejši opredelitvi kršenja členov ustave so v Mercatorju zapisali, da nova ureditev dopušča nekaterim gospodarskim subjektom, da imajo prodajalne za nujne življenjske artikle odprte največ do 10 nedelj letno in da imajo brez omejitve odprte prodajalne na posebnih prodajnih mestih, drugim subjektom pa obratovanje ob nedeljah in praznikih prepoveduje, s čimer posega v ustavno pravico enakosti pred zakonom.
V ustavno pravico do zasebnosti in v osebnostne ustavne pravice posega nova ureditev zato, ker preprečuje tistim posameznikom in družbenim skupinam, ki so velikokrat v nedeljah nakupovali v velikih nakupovalnih centrih, njihov način življenja. V pravico delavcev do svobode dela posega zato, ker bo po analizah družbe zaradi prepovedi obratovanja prodajaln ob nedeljah delo izgubilo, kot rečeno, 538 delavcev in delavk, ki so zaposleni v prodajalnah Skupine Mercator. Nova ureditev pa po mnenju Mercatorja posega tudi v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude, saj ta obsega tudi pravico določati obratovalni čas v prodajalnah in s tem konkurirati na trgu.