Reševanje Mercatorja le krinka?

V Pivovarni Laško menijo, da je reševanje Mercatorja le krinka za politične apetite. ''Redno in nemoteno odplačujemo svoje finančne obveznosti. Vse kredite, ki jih imamo pri bankah, je družba najela po tržnih pogojih in jih v skladu s pogodbami tudi odplačuje. Zato so napovedi o zasegu delnic Mercatorja zgolj politična manipulacija, ki razkriva dejanske apetite politike po kabinetnem upravljanju slovenskega gospodarstva. Če država želi delež v slovenskem trgovcu, lahko odda konkurenčno ponudbo za nakup. Navidezno reševanje Mercatorja in politična diskriminacija potencialnih investitorjev kaže na nespoštovanje in nepoznavanje osnovnih pravil EU. Posledice tega političnega spodrsljaja bodo spet na plečih slovenskih družb.''

Poudarjajo, da NLB ni imela strokovnih razlogov za zavrnitev podaljšanja kredita, ''ker so obveznosti redno poravnane, krediti pa ustrezno zavarovani. Grožnja z ustanovitvijo posebne družbe za zasežene delnice je z vidika Pivovarne Laško povsem nepotrebna. Kaže pa na to, da bi nekateri pripadniki stare-nove politike želeli zopet pridobiti nadzor nad gospodarstvom in morebiti celo postati največji kapitalisti na davkoplačevalski račun ter tako vrniti kolo časa nazaj, ko se je še dalo iz kabineta premierja upravljati vse sfere družbenega življenja in deliti službe v gospodarstvu, tako kot so enkrat že kadrovali v Mercatorju. Družbe v Skupini Pivovarna Laško so sicer v odličnem stanju, kapitalsko ustrezne in tudi tržno zanimive za tuja podjetja. To pomeni, da lahko Pivovarna Laško svoje dolgove v najslabšem primeru poravna s prodajo teh družb.''

''Sestankovanje vlade in iskanje rešitev za družbo Mercator brez njegovih lastnikov je zgolj jalovo početje, ki vlado in slovenske državljane oddaljuje od spopadanja z resničnimi problemi, kot so brezposlenost in propadanje podjetij. Zdajšnja vlada pozablja, da je prav Pivovarna Laško zmeraj zagovarjala slovensko lastništvo v pomembnejših družbah in da je do postopka o prodaji deleža v družbi Mercator prišlo prav zaradi političnih pritiskov. Nedopustno je, da politika želi do lastništva priti z izvajanjem političnega pritiska na banke in z javno diskriminacijo potencialnih investitorjev, s čimer nespretno neti medsosedske spore. Slovenija je nenazadnje članica EU, ki ima povsem jasna načela glede prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala.''

''Glede na izkušnje z lastništvom države v gospodarskih družbah je slehernemu Slovencu jasno, da država nima potenciala za uspešno vodenje gospodarskih družb. Ne ta in ne prejšnja politična opcija nista kadrovali po sposobnostih, temveč po lojalnosti ljudi, ki sta jih nastavili. Po drugi strani pa je mnogo družb, ki so v posredni ali neposredni večinski lasti države, v resnih težavah. Prav tam bi morala vlada, ki nosi vso odgovornost za upravljanje teh družb, uporabiti vzvode za ukrepanje.''

''Dejstvo je, da je potrebno umiriti to politično kampanjo, ki močno načenja osnovna demokratična načela v Sloveniji. Naj država raje skrbi za pravni red, ki ne vzbuja skrb in strahovladje. Da ne bodo slovenski gospodarstveniki primarno okupirani s skrbjo, da bodo njihove pisarne pospravljene in pripravljene za nove represivne politične akcije. Medtem ko premier Borut Pahor javno komentira, da se ne sme in ne more vmešavati v odločitve tako gospodarstva kot tudi uprav državnih bank, njegovi ministri vršijo pravi pogrom nad slovenskim gospodarstvom. Premierjeve besede bodo licemerske, vse dokler ne bo tega dosledno zahteval tudi od svoje ministrske ekipe,'' so zapisali v sporočilu za javnost.

Kdo bo močnejši?

Slovenski politiki so začeli včeraj glasno opozarjati na informacije, da naj bi se prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot s hrvaškim Ivico Todorovićem dogovarjal o vstopu Agrokorja v Mercator. Finančni minister Franc Križanič poudarja, da bi pri prodaji deleža Infond Holdinga v Mercatorju v primeru, da bi prišlo do nenadne prekinitve kreditnih linij, lahko prišlo do prevzema Mercatorja "na način, da bi strateški partner lahko prevzel Mercator in praktično spraznil naše police''. Z gospodarskim ministrom Matejem Lahovnikom nista izključila možnosti državnega nakupa Mercatorja.

ATVP po pojasnila na NLB?

Po presenetljivi odobritvi podaljšanja kreditov Infond Holdingu je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) zaprosila Novo Ljubljansko banko (NLB) za dodatna pojasnila, poroča Dnevnik. Za korak naj bi se odločili po še bolj presenetljivi rasti Mercatorjevih delnic, ki so samo v tem tednu pridobile osem odstotkov vrednosti. Prvi dan trgovanja po velikonočnih praznikih so se lahko pohvalile s krepko, 5,65-odstotno rastjo tečaja, naslednji dan so se podražile za 2,37 odstotka, včeraj pa so se pocenile za 0,1 odstotka.

Dnevnik se sprašuje, ali ni dvig tečaja povezan s pogodbenimi določili, po katerih je število delnic, ki bi jih banka dobila ob morebitnem zasegu, odvisno od tečaja delnice. ''Povedano drugače: višji kot je tečaj, manj delnic pripada NLB.'' Rast delnic naj bi sprožila naročila borzne hiše Publikum. Prokurist Publikuma Aleš Škerlak pravi, da Mercatorjevih delnic niso kupovali za račun borzne hiše, temveč "za tuje indeksne sklade", in dodaja, da so za stranke v zadnjih dneh kupovali tudi delnice nekaterih drugih slovenskih izdajateljev.

V NLB trdijo, da se je uprava banke po dodatnih pogajanjih s kreditojemalcem, v katerih je banki uspelo doseči dodaten dogovor, po katerem lahko NLB zavrne soglasje za prodajo delnic Mercatorja, če bi bili s tako prodajo ogroženi njeni interesi, soglasno odločila za podaljšanje kredita. Medtem se je začelo glasno govoriti o nameri menedžerskega prevzema, ob kar se je ''obregnila'' tudi parlamentarna komisija za nadzor javnih financ. Banko Slovenije poziva, naj ji poroča o posojilih, ki so jih banke v pretežni državni lasti odobrile za financiranje menedžerskih odkupov oziroma prevzemov podjetij.

Posebna seja stranke Zares

V Zaresu so se na podlagi dogajanja okrog reprogramiranja posojil s strani bank celo odločili, da prihodnji teden skličejo posebno sejo sveta stranke. Na njej se bodo pogovorili, ali so doslej v koaliciji in vladi v zadostni meri uresničevali načela in programske cilje ter ali so vlada in pristojna ministrstva dovolj odzivni. "Dogodki v zadnjem tednu, ki se nanašajo na aktivnosti bank v državni lasti, predvsem NLB, in zadevajo vprašanje reprogramiranja spornih kreditov, povezanih z menedžerskimi prevzemi velikih sistemov, nas navdaja s precejšnjo skrbjo in tudi povečano zavestjo odgovornosti stranke Zares, tako v vladi kot koaliciji,'' je povedal prvak Gregor Golobič.

''Obljube nove politike so bile, da bodo gospodarske in finančne ustanove samostojne in tega se bomo v LDS držali. NLB je samostojna finančna družba, ne vodi je LDS in pričakujemo, da je ne bo niti Zares niti druge stranke. Lahko imamo različne poglede na vodenje banke, ampak bančnih kreditov ne morejo odobravati politične stranke niti vlada,'' pa pravi predsednica LDS Katarina Kresal. ''Sama sicer menim, da bi moral bančni sektor prioritetno podpirati razvojne aktivnosti slovenskega gospodarstva. Odločitev glede podaljšanja kredita bi seveda lahko bila tudi drugačna, toda uprava se je odločila po bančnih kriterijih in za to tudi nosi odgovornost pred bančnimi, ne pa političnimi organi,'' je dodala.