Prihodki od prodaje so se v primerjavi z letom 2002 zvišali za 3,7 odstotka na 331,5 milijarde tolarjev, kar je 1,2 odstotka manj od načrtov. Po besedah predsednika uprave Mercatorja Zorana Jankoviča so nižji prihodki posledica izpada čistih prihodkov iz prodaje s strani odvisnih družb Trgoavto, Mesnine dežele Kranjske in Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj, ki so bile lani prodane.
Prihodki Poslovnega sistema Mercator so se lani povzpeli za 17,3 odstotka na 161,3 milijarde tolarjev, čisti dobiček družbe pa je znašal 8,7 milijarde tolarjev oziroma 17,6 odstotka več kot v letu 2002. Višji lanski dobiček v primerjavi z načrtovanim je predvsem posledica intenzivnega izvajanja aktivnosti, usmerjenih v povečevanje poslovne uspešnosti in učinkovitosti.
Mercator je v letu 2003 na trgih Hrvaške, BiH ter Srbije in Črne gore ustvaril 12,6 odstotka prihodkov od prodaje. "Na Hrvaškem in v Srbiji smo z 2,1- oziroma enoodstotnim tržnim deležem še vedno tretji ali četrti največji trgovec, v BiH pa z dvema odstotkoma drugi največji. Naša želja je postati vsaj drugi trgovec v posamezni državi," je pojasnil prvi mož Mercatorja. Mercator v Sloveniji, kjer je lani ustvaril 81,6 odstotka prihodkov, obvladuje 42,2-odstotni tržni delež.
Za naložbe so v skupini lani namenili 34,3 milijarde tolarjev, pri čemer se pretežni del naložb v osnovna sredstva nanaša na širjenje maloprodajne mreže na novi trgih. Dolgoročne finančne naložbe pa se nanašajo predvsem na nakup kranjskih Živil. Skupina Mercator je lani tudi dezinvestirala poslovno nepotrebna sredstva in izvedla dezinvestiranje dolgoročnih finančnih naložb v skupini višini 13,7 milijarde tolarjev.
Kot je pojasnila članica uprave Jadranka Dakič, Mercator za financiranje svojih naložb uporablja lastne vire ter bančna posojila. "Še vedno ohranjamo optimalno kapitalsko strukturo in s tem ciljno razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom v razmerju približno 1:1," je povedala Dakičeva in dodala, da je zadolženost skupine Mercator konec decembra lani znašala 105 milijard tolarjev.
Prvi mož Mercatorja je leto 2003 ocenil kot uspešno, a težko, saj so v družbi končali ciklus šestletnih priprav na vstop na skupni evropski trg. "V Mercatorju se zavedamo, da se bodo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo spremenila pravila igre, ki bodo prinašala nove izzive in priložnosti, na drugi strani pa tudi nevarnosti in težave. V Mercatorju vidimo Evropo kot pozitiven korak v stabilno gospodarsko okolje, v katerem se bomo lahko ponovno dokazali," je dejal Jankovič.
Optimistično zrejo v Mercatorju tudi naprej, saj naj bi skupina po ocenah uprave letos beležila 10,5-odstotno rast prodaje. Mercator načrtuje 15 novih objektov na vseh trgih, tako Jankovič, s poudarkom izven Slovenije.
Vodstvo Mercatorja se je dotaknilo tudi sredine odločitve državnega zbora, ki je sprejel uskladitveno dopolnilo k spremembam zakona o trgovini in tako omejil odpiralni čas trgovin. Če se bo zakon začel 15. septembra letos uporabljati, bo v Mercatorju 500 zaposlenih preveč, je dejal Jankovič in napovedal pobudo za ustavno presojo. Razlogov za izpodbijanje zakona je po mnenju Mercatorjeve uprave kar nekaj, zato ta upa, da do odpuščanj ne bo prišlo. "Če pa bo treba trgovine ob nedelja zapreti, jih bomo zapirali po ekonomski logiki in pokritju regij," je pojasnil Jankovič.
Mercator, ki letos praznuje 55-letnico poslovanja, je lani zaposloval 14.673 ljudi, kar je 2,4 odstotka več kot v letu 2002, od tega jih je 1900 oziroma 13 odstotkov zaposlenih na novih trgih.