Mesarič je nadzornikom predstavil svojo vizijo glede privatizacije in nadaljnjega razvoja banke, pri katerem je izhodišče oblikovanje bančnega stebra, v katerem bo NKBM nosilec. Novoimenovani predsednik uprave ima po potrditvi na nadzornem svetu pred sabo še le eno oviro, in sicer mora v skladu z zakonom o bančništvu pridobiti še dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje poslov člana uprave.
"Na kratko sem predstavil tudi, kako si, če dobim soglasje Banke Slovenije, predstavljam delo uprave," je še dejal Mesarič, ki predvideva, da bi soglasje lahko dobil do 15. avgusta. Po prejemu soglasja Banke Slovenije naj bi o predstavljenih predlogih razpravljali na nadzornem svetu in nekatere poskušali uresničiti že v letošnjem letu, je še zatrdil Mesarič, ki bo na mestu predsednika uprave nadomestil Jožeta Glogovška.
V upravi druge največje slovenske banke sta poleg Mesariča še Matjaž Kovačič, ki so ga nadzorniki v upravo s 24. julijem imenovali na Mesaričev predlog, in Drago Pišek, ki mu mandat poteče leta 2006.
En problem rešen, veliko jih ostaja
Črtomir Mesarič, rojen 12. avgusta 1947, je po poklicu diplomirani pravnik. Svojo poklicno pot je začel v HP Talis Maribor, potem pa je bil med drugim zaposlen v Skupščini občine Maribor in Maribor Rotovžu, bil pa je tudi direktor podružnice SDK v Mariboru. Oktobra 1993 se je zaposlil v Novi Ljubljanski banki (NLB), najprej kot svetovalec uprave banke v vodstvu uprave, potem kot direktor tržnega segmenta v sektorju kreditiranja s sedežem v Mariboru, julija 1994 pa je za šest let prevzel naloge direktorja mariborske podružnice NLB. Od junija 2000 je opravljal naloge predsednika uprave Skupne pokojninske družbe.
Kljub temu, da je bila razrešena ena, pa glede prihodnosti druge največje banke ostaja še veliko nejasnosti. Banka namreč po konec aprila zaustavljenem postopku privatizacije, s katerim naj bi bila NKBM dobila strateškega investitorja oz. novega, 64,94-odstotnega lastnika, še nima pripravljenega novega programa privatizacije. Po napovedih slovenskega finančnega ministra Toneta Ropa naj bi vlada nov program oblikovala predvidoma jeseni, nov program pa naj bi predvidel bolj postopno privatizacijo banke.
Ob čakanju na novega solastnika NKBM, v kateri ima država 90-odstotni delež, po pet odstotkov pa imata v lasti Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, si je banka med drugim kot strateški cilj zadala širitev. Čeprav je v svoji strategiji razvoja načrtovala predvsem širitev na jugovzhodne trge, ji to doslej ni uspelo; prav tako pa ji ni uspel noben prevzem na domačem trgu.
