Največji svetovni proizvajalec računalniških operacijskih sistemov Microsoft je tako prejel hladen tuš. Sodnik Jackson je lani po večletnem tožbenem procesu zveznih držav in zveznega pravosodnega ministrstva ugotovil, da je Microsoft s svojimi poslovnimi potezami kršil približno sto let stare protimonopolne zakone in predlagal razbitje podjetja na dva dela.
Prizivno sodišče je junija letos delno ugodilo pritožbi Microsofta in sodnika Jacksona izločilo iz primera, vendar hkrati potrdilo njegovo ugotovitev, da si podjetje zasluži predlagano kazen. Prizivno sodišče je to vprašanje pustilo odprto in primer poslalo nazaj na sodišče prve stopnje, kjer ga je prevzela naključno izžrebana sodnica Susan Kollar Kotelly.
Ta se je odločila, da proces traja že predolgo in tožnike in obtoženca pozvala k pogajanjem o kazni, ki bo sprejemljiva za obe strani. Microsoft, ki mu ne primanjkuje denarja in odvetnikov, je s tem dosegel pomembno zmago in se odločil za bližnjico do Vrhovnega sodišča. Na Vrhovno sodišče so naslovili prošnjo, da ugotovitev sodnika Jacksona o kršenju protimonopolnih zakonov popolnoma zavrže.
Medtem je namreč prišlo do pomembne razlike, saj v Beli hiši več ne sedijo demokrati, ki so sprožili tožbo proti Microsoftu ampak republikanci, ki so od Microsofta med predvolilno kampanjo leta 2000 prejeli zajetne vsote političnih donacij. Tedanji guverner George Bush mlajši je razlagal, da je proti nepotrebnim tožbam in proti oviranju ameriškega podjetniškega duha. Tega zanesljivo pooseblja Bill Gates, ki se je med kampanjo rad kazal z republikanskim kandidatom. Microsoftove računice z zmago republikancev so se izšle in kaj hitro je postalo jasno, da novo pravosodno ministrstvo nima tako goreče želje po kaznovanju.
Edina težava za Microsoft naj bi bila v tem trenutku prodaja novega operacijskega sistema windows xp, ki prav tako kot prejšnje različice krši protimonopolne zakone, po Jacksonovi definiciji. Microsoft se boji, da bi mu dodatna tožba ali sodni nalog preprečil prodajo operacijskega sistema, zato je hotel s pritožbo na Vrhovno sodišče pridobiti na času.
Poskus se tokrat ni izšel, vendar poznavalci ocenjujejo, da ni potrebe za paniko. Pravosodno ministrstvo in sodnica ne kažeta želje po ostrem kaznovanju, v času gospodarske krize po terorističnih napadih pa je težko verjeti, da bi bil kdo pripravljen porabiti znatna sredstva za novo tožbo proti velikanu.
