V prihodnjih dneh se bo tako približno 140 Mikovih delavcev, ki so zahtevali uvedbo stečajnega postopka, saj menijo, da je program sanacije poslovanja neuresničljiv, prijavilo na zavod za zaposlovanje.
Delavci Mika se zavedajo tudi zelo težkih razmer v slovenski tekstilni industriji, še posebej pa opozarjajo na težek položaj tekstilcev na Celjskem. V zadnjih dveh letih so namreč kar štiri tekstilne tovarne s tega območja, ki so šle tudi skozi postopek prisilne poravnave, morale zaradi nerentabilnosti ustaviti proizvodnjo.
Za nadaljevanje Mikove proizvodnje se sicer zanimajo v dveh slovenskih podjetjih, ki bi lahko zaposlila od 60 do 70 delavcev. Direktor Mika Andrej Šepec pa je pred dnevi zahtevo delavcev po uvedbi stečaja označil za dokaj nenavadno v slovenskem prostoru, saj jim podjetje, ki je zadnje čase opravljalo predvsem dodelavne posle za znane naročnike, razen lanskega regresa ni nič dolžno, nedavno so jim bile izplačane tudi septembrske plače.
Delavci so skoraj največji upniki podjetja, prijavili so namreč za 78 milijonov tolarjev terjatev, skupne terjatve, ki pa jih prisilni upravitelj, ki ga je sodišče imenovalo tudi za stečajnega upravitelja, Tomaž Kos še ni preveril, pa znašajo okoli 150 milijonov tolarjev. Med večjimi upniki je tudi Banka Celje s 55 milijoni tolarjev prijavljenih terjatev.
Šepec tudi ugotavlja, da je bolniški stalež v podjetju, ki je imelo lani za približno 319,1 milijona tolarjev prihodkov ter 60 milijonov tolarjev izgube, zelo visok, saj je zadnje čase skoraj 30 odstotkov od 127 zaposlenih na bolniški.
