V modernizacijo železniškega omrežja v Sloveniji naj bi med letoma 2008 in 2020 vložili skoraj devet milijard evrov. Projekt je po finančni plati največji izmed vseh projektov iz resolucije o nacionalnih razvojnih projektih, predstavlja pa dobri dve tretjini od skupaj 12,2 milijarde evrov sredstev, potrebnih za uresničitev štirih prometnih projektov iz resolucije, je povedal minister za promet Janez Božič.
Skoraj polovico od 8,89 milijarde evrov predvidenih sredstev naj bi zagotovili iz naslova javno-zasebnega partnerstva (4,27 milijarde evrov), enak delež naj bi se zagotovil iz državnega proračuna, 350 milijonov evrov pa iz evropskih sredstev. Večina sredstev (7,41 milijarde evrov) bo namenjena za infrastrukturo na petem prometnem koridorju, preostalih 1,48 milijarde evrov pa za projekte na desetem koridorju.
Kot je pojasnil minister, bo tolikšen delež sredstev treba zagotoviti iz zasebnih virov, ker v proračunu več sredstev ne bo na voljo. "Mi se trudimo za to, da denar na nek način dobimo, skozi proračun ga dejansko ni. Projekcija vlade in našega ministrstva je, da je to mogoče z velikim angažiranjem in trudom," je dejal in spomnil, da je Slovenija tudi z mednarodnimi dogovori zavezana k modernizaciji omrežja v predvidenih rokih.
Hitrejši vlaki?
Z investicijami v železniško infrastrukturo naj bi predvsem povečali dopustno osno obremenitev, na glavnih progah povečali hitrosti na 160 kilometrov na uro in več, posodobili signalno-varnostne naprave in zagotovili daljinsko vodenje stabilnih naprav elektrovleke. Poleg tega naj bi elektrificirali progo Pragersko-Hodoš in na obeh koridorjih zgradili nove dvotirne proge, ki bodo dopuščale večje hitrosti.
Hitrosti bodo na najmanj 160 kilometrov na uro po Božičevih besedah z novogradnjami povečali na progah Koper-Divača in Trst-Divača ter preučili povezavo obeh prog na relaciji Trst-Koper. Na progi Divača-Borovnica bo šlo za fazno novogradnjo s priključki na obstoječo progo, obstoječo progo Borovnica-Ljubljana naj bi za doseganje višjih hitrosti nadgradili, na novo pa zgradili tudi proge Ljubljana-Zalog-Zidani most, Zidani most-Celje-Pragersko-Puconci ter Zidani most-Dobova.
Finančno najobsežnejši projekt na petem koridorju je krak Ljubljana-Sežana-Koper. Investicije na progi Ljubljana-Sežana so ocenjene na skupaj 2,6 milijarde evrov, na progi Divača-Koper pa na 869,6 milijona evrov.
Na odseku Ljubljana-Divača se bo ob koridorju obstoječe proge zgradila nova, ki bo po Božičevih besedah na posameznih odsekih dopuščala tudi hitrosti več kot 160 kilometrov na uro ter se navezovala na večje poselitvene centre oziroma prometna vozlišča. Trasa obstoječe proge Ljubljana-Sežana bo v funkciji ostala le v delih, kjer povezuje obstoječe postaje in naselja.
Postaja Divača bo ostala pomembno vozlišče, na katerega se bo navezala tudi nova proga do Trsta. Za potek povezave med Trstom in Koprom naj bi preučili možnost priklopa v nižinski varianti v območju Dekanov ter predlog variante iz študije v okviru projekta Interreg IIIA, ki naj bi bil pripravljen do sredine 2008.
Progo Pragersko-Ormož-Hodoš bodo nadgradili za doseganje hitrosti do 160 kilometrov na uro, v celotni dolžini okoli 109 kilometrov pa bodo progo elektrificirali. Z deli naj bi začeli leta 2009, končali pa 2013. Dolgoročno naj bi po Božičevih besedah na tej relaciji zgradili še drugi tir in obvozni progi mimo Ljutomera in Ormoža (med 2018-2020). Skupna vrednost vseh projektov je ocenjena na 387,5 milijona evrov.
Obnovljena proga Pragersko-Maribor na desetem koridorju po Božičevih besedah že omogoča visoke hitrosti, progo od Maribora do Šentilja bodo nadgradili z drugim tirom, ki naj bi ga gradili med letoma 2013-2015. Skupna vrednost projekta je ocenjena na 245,1 milijona evrov.
Potek obstoječe proge na kraku Ljubljana-Dobova ne nudi bistvenih možnosti za povečanje hitrosti, zato bodo gradili novo progo, ki bo delno potekala izven trase obstoječe proge. Na relaciji Zidani most-Ljubljana so investicije ocenjene na dobri dve milijardi evrov, na relaciji Zidani most-Celje-Pragersko na 736,6 milijona evrov, na relaciji Zidani most-Dobova pa na 162,6 milijona evrov.
Na kraku Ljubljana-Jesenice so investicije ocenjene na 777,6 milijona evrov. Načrtovana nova proga, ki bo omogočala visoke hitrosti, ima nov potek in bo omogočila priključitev brniškega letališča. Obstoječa proga od Ljubljane do Kranja pa se bo ohranila kot proga za primestni promet, je poudaril Božič.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.