David Švarc iz Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije je že uvodoma poudaril, da so bili minimalni življenjski stroški izračunani prenizko, tudi če so bili že določeni v višini 791 evrov. Po njegovem mnenju je imel minister za delo Luka Mesec možnost določiti minimalno plačo v razponu med 949 in 1107 evri, kar je 20 do 40 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški. Mescu je očiotal, da ni upošteval trenutne ekonomske situacije.
Vladni predlog minimalne plače v višini 1000 evrov tako predstavlja le 26,4 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški, kar je po mnenju Švarca precej manj kot v preteklosti. Prejšnja minimalna plača je namreč predstavljala 32,4 odstotkov nad temi stroški.
Blaž Cvar, ki zastopa obrtno-podjetniško zbornico, priznava socialno upravičenost višjih plač, vendar hkrati opozarja na nujnost upoštevanja ekonomske vzdržnosti. Ob tem je odgovornost za to, da že danes nimamo višjih neto plač, pripisal sindikatom, ki jim očita, da so se "pajdašili s to vlado" pri ukinitvi dohodninskih olajšav. To bi po njegovem mnenju močno prispevalo k višjim neto izplačilom. Izpostavil je tudi problem visokih cen v trgovinah, ki naj bi bile posledica visokih stroškov, naloženih gospodarstvu s strani sedanje vlade.
Obrtno-podjetniška zbornica minimalnih plač ne izplačuje, saj, kot pravi Cvar, "ne dobimo več kadrov za minimalno plačo." Vendar pa 16-odstotni dvig minimalne plače potegne za sabo dvig vseh plač, kar ob manj kot enoodstotni gospodarski rasti označuje za nočno moro. Pravi, da se bo to poznalo tudi pri višjih cenah, tako blaga kot storitev - cene vrtcev in komunalnih storitev se bodo zvišale, podjetja pa se bodo znašla pred propadom. Zatruje, da njegove napovedi niso katastrofične, ampak so "boleče realne".
Švarc pa se ne strinja, da dvig minimalne plače samodejno povzroči višje cene. Trdil je, da o cenah odloča kapital. Izzval je tudi gospodarstvenike in ekonomiste: "Kdo od njih živi s 1000 evri ali s 1.200 EUR neto plače in preživi, da lahko pametujejo delavstvu v Sloveniji?" se je vprašal.
Cvar se je ostro odzval na Švarčevo trditev o zastopanju kapitala, saj je izpostavil, da zastopa obrtnike in podjetnike v 30 sekcijah, od frizerjev do kovinarjev. Ponovil je, da ne problematizira minimalne plače, ampak "vse stroške, ki so nastali pod to vlado." Glavni problem so vsi nepremišljeni ukrepi vlade, ki se ne posvetujejo s stroko in gospodarstvom, očita. Sam predlaga razbremenitev plač, nižanje DDV po zgledu sosednjih držav, Švarcu pa je cinično predlagal, naj sam vodi podjetja.
Celoten pogovor si lahko ogledate v priloženem videoposnetku zgoraj!
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.