Tako na vladni kot sindikalni strani poudarjajo, da je bil eden pomembnih ciljev plačne reforme, da nihče ne bo imel osnovne plače, nižje od minimalne. V zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju so tako določili, da se javnega uslužbenca, ki bi bil sicer uvrščen v plačni razred, katerega vrednost je nižja od minimalne plače, uvrsti v prvi plačni razred, katerega vrednost je enaka ali višja od minimalne plače.
Po dvigu minimalne plače je prvih šest plačnih razredov ostalo pod minimalno plačo, prvi nad njo pa je sedmi plačni razred, v katerega so s 1. januarjem uvrstili vse javne uslužbence, ki bi bili sicer na plačni lestvici uvrščeni nižje. A uvrstitev v sedmi plačni razred za javnega uslužbenca zaenkrat še ne pomeni, da ima tudi osnovno plačo enako višini sedmega plačnega razreda, ampak bo njegova osnovna plača v višini minimalne plače.
Nova minimalna plača je namreč določena v višini 1481,88 evra bruto, vrednost sedmega plačnega razreda pa znaša 15 evrov več, in sicer 1497,22 evra bruto.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo, namreč tudi ti javni uslužbenci delijo usodo celotnega javnega sektorja in tudi zanje v prehodnem obdobju - do dokončne uveljavitve plačne reforme - veljajo enaka pravila postopnega dviga plače. Kot določa zakon, bodo zaposleni v javnem sektorju višje plače namreč dosegli v več obrokih.
Ob tem so v zakonu predvideli način, kolikšni bodo dvigi ob posameznem obroku. Za lanska dva dviga so bila pravila enaka: javni uslužbenci so dobili 12 odstotkov povišanja, a ne manj kot 100 evrov. Tistim, pri katerih razlika oz. preostanek razlike ni presegal 100 evrov, so dobili povišanje v celoti.
Povišanje za vsakega javnega uslužbenca so izračunali ob prehodu v nov plačni sistem. Razlika v plači, ki jo postopno prejema, pa se javnemu uslužbencu na novo izračuna vsakič, ko se mu spremeni plačni razred. Delodajalci morajo za izračun osnovnih plač uporabiti posebno aplikacijo, v katero vnesejo podatke, ta pa izračuna razliko v plači, višino posameznih obrokov in osnovno plačo javnega uslužbenca v prehodnem obdobju.
S pomočjo aplikacije in po enakih pravilih se določa tudi osnovne plače tistih, ki so zaradi dviga minimalne plače s 1. januarjem letos uvrščeni v sedmi plačni razred. Izračuna se razliko med vrednostjo minimalne plače za lani in vrednostjo sedmega plačnega razreda. Ugotovi se, koliko te razlike bi javni uslužbenec dobil v prvih dveh obrokih in se mu določi trenutno osnovno plačo. Če bi bila ta pod letošnjo minimalno plačo, pa mora delodajalec javnemu uslužbencu kot osnovno plačo, od katere se mu obračunavajo tudi dodatki in delovna uspešnost, torej upoštevati letošnjo minimalno plačo.
Tudi javnim uslužbencem, ki so bili že ob vstopu v nov sistem ali kasneje, na primer z napredovanjem, uvrščeni v sedmi ali višji plačni razred, a še niso upravičeni do osnovne plače v višini tega plačnega razreda, njihova osnovna plača pa z dosedanjimi dvigi še ni dosegla nove minimalne plače, so zaenkrat določili osnovno plačo v višini minimalne plače.
A na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da se bodo s 1. aprilom osnovne plače v javnem sektorju zvišale za 0,9 odstotka. Za letošnje leto so namreč predvideli, da se bodo osnovne plače javnih uslužbencev in plačna lestvica uskladile v višini razlike med dejansko rastjo cen življenjskih potrebščin v letu 2025 in 1,8 odstotka. Rast cen življenjskih potrebščin za leto 2025 pa je znašala 2,7 odstotka.
V letošnjem letu, s 1. junijem in 1. decembrom, pa sta v okviru plačne reforme predvidena še dva plačna dviga pri tistih, ki se jim plače še niso povišale v celoti. Tretji dvig s 1. junijem je predviden v višini 12 odstotkov predvidene razlike v plači, a ne manj kot 70 evrov oz. v celoti pri tistih, kjer preostanek razlike ne dosega 70 evrov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.