'Minimalna plača je tista, ki najbolj ruši razmerja, predvsem do ostalih plač'

Golob je pogovor z gospodarstveniki označil kot zelo konstruktivnega. Sogovorniki so na srečanju po besedah premierja največ časa posvetili iskanju rešitev, da bo gospodarstvo Gorenjske, ki je izvozno usmerjena regija, globalno bolj konkurenčno.

"Če izvozimo 90 odstotkov naše proizvodnje, nam nič ne koristi, kaj počnemo doma, če nismo uspešni v tujini. Gorenjska je to dokazala, gospodarstveniki so to dokazali v preteklosti in naša naloga in dolžnost je, da jim prisluhnemo, da bodo lahko to dokazovali tudi naprej," je v izjavi za medije po srečanju dejal Golob.

Na kosilu, na katerem so bili tako predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije kot Slovenskega podjetniškega kluba, so se dotaknili tudi letošnjega izrazitega dviga minimalne plače. "Nekako smo se strinjali, da je minimalna plača tista, ki najbolj ruši razmerja, predvsem do ostalih plač. Ne samo v gospodarstvu, tudi v javnem sektorju, moram biti zelo odkrit. To je najbolj destruktiven element v tem trenutku," je povedal predsednik vlade.

Govorili so tudi o davčnih obremenitvah za najbolj produktivne kadre. Golob je udeležence kosila ob tem spomnil na predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki bo v DZ predvidoma potrjen v sredo. "Verjamem, da bomo v naslednjih tednih, potem ko bo zakon sprejet, vsi skupaj z zadovoljstvom ugotovili, da lahko na njegovi podlagi tudi najboljše plačane inženirje, razvojnike in prodajnike plačamo primerljivo kot v tujini in to je tudi glavni namen tega zakona," je dejal.

Po Golobovih besedah so bile na kosilu ponovljene pohvale, da zakon o udeležbi delavcev pri dobičku odklepa pomembno področje nagrajevanja in to prek davčno ugodnih izplačil za najbolje plačane kadre v podjetjih. Na ta način bodo lahko po Golobovem prepričanju te kadre dodatno motivirali.

Govorili so tudi o visokih cenah energije, ki so področje, na katerem bo po Golobovem prepričanju zagotovo treba narediti še nekaj korakov.

"Kar nekaj tem smo danes odprli, in to na način, da vidimo tudi rešitve. Nekaj je bilo narejeno, delo še ni končano, bomo pa nadaljevali z istim tempom v naslednjih mesecih, tudi letih, z enim samim ciljem: vzpostaviti tako podporno okolje, da bo razvoj gospodarstva v Sloveniji hitrejši, kot je v svetu," je še povedal Golob.

Premier se je v okviru današnjega vladnega obiska na Gorenjskem po terenski seji vlade v Radovljici udeležil tudi odprtja zadrževalnika za večjo poplavno varnost Železnikov, obiskal je tudi dom starejših občanov dr. Janka Benedika Radovljica.

"Pravzaprav so vse bonitetne agencije oceno stanja naših javnih financ zvišale na zgodovinsko raven," je danes poudarila Bratušek.

Ob tem je izrazila zadovoljstvo, da je država lansko leto sklenila z nekoliko nižjim javnofinančnim primanjkljajem od načrtovanega. Po njenih besedah se je namreč pričakovalo primanjkljaj v višini 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), na koncu pa se je ta ustavil pri 2,4 odstotka BDP.

Poleg tega je šel celoten znesek zadolževanja v letu 2025 za investicije, je nadaljevala ministrica. "To pomeni, da se naša država niti za en sam evro ni zadolžila za tekočo porabo, ali pa, kot nam zdaj nekateri očitajo, za raznorazne bonbončke," je bila odločna.

"Jaz mislim, da ta podatek pove ogromno tudi gospodarstvenikom, ki zelo dobro razumejo, za kaj se je lastniku nekega podjetja smiselno zadolžiti in za kaj ne. Zadolževanje za investicije pomeni razvoj," je nadaljevala.

Številke, ki jih je navedla, po njenih besedah "mogoče malo demantirajo gospodarstvenike".

Osebno je sicer mnenja, da bi morali vsi, ki se jim zdi, da je minimalna plača v višini 1000 evrov neto preveč, poskusiti preživeti s tem zneskom.

Iz Levice so medtem posredovali odziv ministra za delo Luke Mesca, ki je v oddaji 24ur zvečer na Pop TV v ponedeljek dejal, da se ponavadi kot nasprotniki dviga minimalne plače oglašajo tisti, ki jim 100 evrov ne pomeni nič.

Ob tem se je posebej obregnil ob družbo Petrol, kjer so v petek izpostavili, da so zaradi zvišanja minimalne plače prisiljeni v racionalizacijo poslovanja. "Predsednik uprave Petrola (Sašo Berger op. a.) ima mesečno plačo 28.000 evrov bruto, povprečen član uprave pa si na to plačo izplača še 70 odstotkov variabile, kar pomeni, da en sam predsednik uprave zasluži toliko kot človek na minimalni plači v treh letih. A o teh plačah se nikoli ne pogovarjamo, o minimalnih plačah pa se ves čas," je bil kritičen.

V Gospodarski zbornici Slovenije pa so v ponedeljek opozorili, da je zaradi skoka stroškov dela, ki je tudi posledica dviga minimalne plače, ogrožen obstoj 16.000 podjetij in 66.000 delovnih mest.

Mesec je minimalno plačo za letos določil pri 1481,88 evra bruto, kar za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav pomeni 1000 evrov neto.