Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je pred četrtkovo sejo vlade izrazila obžalovanje, da sindikati in delodajalci niso dosegli dogovora o višini dviga minimalne plače. "Minimalna plača je tista točka, kjer najtežje dosežemo dogovor, pa bi bilo morda najbolj potrebno, da presežemo razlike," je dejala.
Prepričana je, da 4,7-odstotno zvišanje minimalne plače ne bo ogrozilo slovenskega gospodarstva. Realno bodo stroški delodajalcev narasli za tri odstotne točke, vendar glede na gospodarsko rast in razmere meni, da je prav, da se najnižji prag plač dvigne. "Gre za dostojno delo in ne socialni prejemek," je poudarila.
Z njenim predlogom se niso strinjali niti sindikati niti delodajalci. Slednji bi po prvotnem predlogu plačo dvignili za 1,7 odstotka, kolikor je lani znašala inflacija, sindikati pa za 6,2 odstotka.
Na seji Ekonomsko-socialnega sveta minuli teden so se nato dogovorili, da bodo poskušali sindikati in delodajalci do torka oblikovati skupen dogovor o višini dviga. Soglasja glede dviga na seji namreč niso dosegli.
Kopač Mrakova, ki je rok nato podaljšala do srede, je napovedala, da bo morebiten dogovor spoštovala. Če ga stranema ne bo uspelo doseči, pa bo nadaljevala s svojim.
Delodajalci so svoj predlog v pogajanjih s sindikati zvišali na 3,5 odstotka, sindikati pa očitno vztrajali pri prvotni zahtevi, tako da je obveljal ministričin predlog.
Po zakonu o minimalni plači višino minimalne plače za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Višina mora biti v uradnem listu objavljena do konca januarja posameznega leta, velja pa za delo za polni delovni čas od 1. januarja.
Gibanje minimalne plače v zadnjih 12 letih
Sedanji način določitve minimalne plače opredeljuje zakon o minimalni plači iz leta 2010. Takrat je bil njen dvig tudi najbolj izrazit, sicer pa se vsako leto načeloma uskladi z inflacijo. Število njenih prejemnikov se je lani spet nekoliko povečalo. V spodnji tabeli si lahko pogledate prikaz gibanja višine minimalne plače od leta 2006 do danes.
Zakon je za leto 2010 določil minimalno plačo v višini 734,15 evra bruto, kar je pomenilo skoraj 23-odstotno zvišanje glede na minimalno plačo v letu 2009. Zaradi visokega zvišanja so podjetjem omogočili, da se s sindikati dogovorijo za postopni dvig na določeno raven.
Potem ko se je število prejemnikov minimalne plače več let zmanjševalo, je lani spet nekoliko zraslo. Od 33.789 prejemnikov jih je bilo 25.463 v zasebnem sektorju, 8326 pa v javnem.
bruto minimalna plača v evrih število prejemnikov
| 2018 842,79 | ni podatka |
| 2017 804,96 | 33.789 |
| 2016 790,73 | 31.332 |
| 2015 790,73 | 38.009 |
| 2014 789,15 | 45.704 |
| 2013 783,66 | 48.351 |
| 2012 763,06 | ni podatka |
| 2011 748,10 | ni podatka |
| 2010* 734,15 | ni podatka |
| 2009** 597,43 | ni podatka |
| 2008*** 589,19 | ni podatka |
| 2008**** 566,53 | ni podatka |
| 2007***** 538,53 | ni podatka |
| 2006****** 521,83 | ni podatka |
* od 1. marca 2010 do 31. decembra 2010
** od 1. avgusta 2009 do 28. februarja 2010
*** od 1. avgusta 2008 do 31. julija 2009
**** od 1. marca 2008 do 31. julija 2008
***** od 1. avgusta 2007 do 29. februarja 2008
****** od 1. avgusta 2006 do 31. julija 2007
Vir: Uradni list RS, MDDSZ, Ajpes
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.