Han: Magna bo državi vrnila 22,1 milijona evrov in ostaja v Sloveniji

Že v začetku marca, ko nas je Magna Steyr obvestila, da bo prenehala z obratovanjem v lakirnici v Hočah, smo na ministrstvu pričakovali, da bodo državi vrnili prejeto subvencijo za tovarno v Hočah – zavedajoč se, da to vračilo ni samoumevno, je na novinarski konferenci uvodoma povedal gospodarski minister Matjaž Han. Pri tem so imeli dve možnosti. "Da tvegamo večletno sodno pravdanje z negativnim izidom ali nekaj, na kar sem vezan in je tudi moj način dela, da se pogovarjamo in najdemo nek sporazumni dogovor o vračilu subvencije." 

Takoj po prejemu informacije so na ministrstvu pristopili k pogovorom z Magno in danes je Han zadovoljen, da so dosegli sporazumni dogovor. Magna bo Republiki Sloveniji vrnila celotno dobljeno finančno spodbudo v višini 18,5 milijona evrov, pa tudi obresti v višini 3,5 milijona evrov, torej skupno dobrih 22 milijonov evrov. 

Izplačilo bo v slovenski proračun nakazano najkasneje med 12. in 16. junijem, rok plačila je 14 dni. 

Pogovori niso bili enostavni, so pa bili zelo konstruktivni in korektni, je še dejal Han. Zanje so vedeli samo na ministrstvu in predsednik vlade, čigar podporo so imeli.

Magna je po njegovih besedah izpolnila določene cilje iz pogodbe – izvedla je investicijo, zagnala proizvodnjo in do marca zaposlila 130 ljudi. A nastopile so nepredvidljive okoliščine, ki so pomembno vplivale na proizvodnjo – pandemija covida-19, rusko-ukrajinska vojna, energetska kriza in motnje v dobavni verigi ter to, kar je specifično za Magno – spremenjeni pogoji delovanja avtomobilske industrije, je naštel minister. "To so fakti in tega smo se zavedali, ko smo šli v pogovor z Magno."

"Zato vračilo spodbude ni bilo nikakor samoumevno. Pomembno je, da so pogovori z Magno potekali konstruktivno in da smo dosegli dogovor," je poudaril Han in dodal: "To je pomembno iz dveh vidikov: prvič, slovenski proračun ni bil v ničemer oškodovan, in drugič, Magna je s tem pokazala odgovorno ravnanje do slovenske države in družbe. Obenem pa je to pogoj za dobro sodelovanje v prihodnje." 

Han meni, da so naredili dober dogovor za Slovenijo, zato se je tudi zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pogovorih tako na naši strani kot na strani Magne. Pri tem je poudaril, da "ni bilo nobene vezane trgovine", in dodal, da mu je bilo kot ministru za gospodarstvo pomembno, da "najprej naredimo en korak nazaj ... da lahko morda v nadaljnji zgodbi naredimo dva koraka naprej".

Magna ostaja v Sloveniji

Han je izpostavil, da je glede na pomembnost slovenske avtomobilske industrije in mednarodno pozicioniranje Slovenije v tem segmentu pomembno, da Magna ostaja v Sloveniji. "Magna je nenazadnje četrti največji proizvajalec avtomobilskih delov na svetu. Hkrati pa je nujno, da na tem območju končno zaživi proizvodnja, ki bo z novimi zaposlitvami in višjo dodano vrednostjo v dobrobit te regije in slovenskega gospodarstva," je dejal. 

Dodal je, da je ministrstvo z Magno v pogovorih glede njenih nadaljnjih aktivnosti. Trenutno je na Magnini lokaciji v Hočah tehnološko-razvojni center. "Lahko povemo, da si Magna intenzivno prizadeva za zagon proizvodnje v Hočah. Trenutno ne želim prejudicirati nadaljnjih korakov Magne. Vsekakor pa si želimo, da Magni uspe najti poslovno priložnosti in v tovarni v Hočah zagnati celovito proizvodnjo vozil."

Ob tem je izpostavil, da imamo v Sloveniji uspešne primere tujih neposrednih investicij, kot so na primer Lek, Yaskawa, Lonstroff, Bosch, Hisense Gorenje, Carthago in Steklarna Rogaška. "To dokazuje, da je Slovenija odprta tako za domače kot tuje neposredne investicije, jih podpira in zagotavlja ustrezno okolje za njihovo delovanje. Za vsakega investitorja v Sloveniji si želimo, da bi posloval uspešno. Enako želimo tudi Magni," je zaključil.

Hoški župan v dogovoru vidi resnost Magne kot partnerja

Hoški župan Marko Soršak je informacijo z gospodarskega ministrstva označil za dobro novico za državo. Hkrati pa poteza Magne kaže, da gre za resnega partnerja, ki na tej lokaciji še vidi priložnost v prihodnosti, je dejal.

Soršak je izrazil upanje, da bo država vsaj obresti namenila za izpolnitev memoranduma. S slednjim se je država ob dogovoru z Magno zavezala k nadgradnji kanalizacije med Hočami, Miklavžem in Mariborom, ki bi koristilo tako občanom teh občin kot tamkajšnjim podjetjem. Ministru Hanu bodo zato župani v zvezi s tem poslali dopis ter ga prosili za sestanek, saj so prepričani, da jim je uspelo najti primeren vir financiranja.

Država bi namreč morala že pred časom poskrbeti za nadgradnjo kanalizacije, leta 2021 je vlada po Soršakovih besedah že rezervirala okoli 100.000 evrov za pripravo projektne dokumentacije, a se tudi to vse doslej še ni uresničilo.

Spomnimo

Prihod Magne v Hoče sta leta 2016 napovedala takratni premier Miro Cerar in gospodarski minister Zdravko Počivalšek, DZ je na predlog vlade sprejel poseben zakon za to investicijo, ki je med drugim omogočal razlastitev lastnikov zemljišč.

Vlada je sklep o državni spodbudi sprejela marca 2017, izvedba investicije - ki je predvidevala najmanj 1000 delovnih mest v naslednjih petih letih, pri čemer je prva faza predvidevala zaposlitev 400 delavcev - pa se je zaradi nasprotovanja okoljskih organizaciji, ki so nasprotovale sečnji tamkajšnjega gozda in postavitvi lakirnice na kmetijske površine, zamaknila.

Agencija za okolje je avgusta 2017 Magni izdala okoljevarstveno soglasje, a so se okoljske organizacije na to pritožile. Magna je zato posredovala pisno zavezo, da bo še v prvi fazi zgradila tudi industrijski tir znotraj načrtovanega obrata, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju škodljivih izpustov iz prometa, a se to doslej ni zgodilo. Ker je investitorjem jeseni uspelo skleniti dogovor z okoljevarstveniki, je okoljevarstveno soglasje postalo pravnomočno, Magna pa je kmalu zatem prejela tudi gradbeno dovoljenje. Marca 2019 so začeli s poskusno proizvodnjo, tovarno pa so slovesno odprli julija istega leta.

Magna je marca zaradi spremenjenih razmer na trgih ustavila proizvodnjo v hoški lakirnici. Napovedala je, da bo na lokaciji od nekaj več kot 100 ostalo 50 zaposlenih in da nameravajo tam vzpostaviti podporno-razvojno središče za svoje druge lokacije po svetu.

Delavci so bili ob napovedi ustavitve proizvodnje marca letos presenečeni. Ob neuspešnem dogovarjanju o pogojih za izvedbo programa presežnih delavcev so napovedali protestni shod pred lakirnico v Hočah, a se ga je udeležila le peščica zaposlenih. Predsednik Konfederacije slovenskih sindikatov Gvido Novak je ocenil, da je vodstvu podjetja očitno uspelo prestrašiti delavce z grožnjami.