Predsednik Pahor v Sarajevu obiskal slovenske vojake

Predsednik republike Borut Pahor se mudi v Sarajevu, kjer poteka vrhunsko srečanje voditeljev držav procesa Brdo Brioni. Po prihodu v prestolnico BiH je najprej obiskal slovenske vojake, ki v vojaški bazi Butmir delujejo v okviru sil Eurfor v BiH.

Po prihodu v sarajevsko vojaško bazo je izpostavil, da slovenski vojaki in častniki opravljajo zelo pomembno vlogo pri krepitvi miru in varnosti v BiH. Ocenil je, da bi se BiH lahko znova našla v težavah, če bi prišlo do prevelikega oklevanja pri širitvi zveze Nato, zlasti pa Evropske unije, ker niti 20 let po sklenitvi daytonskega sporazuma brez stimulacije mednarodne skupnosti ne bo politične volje za napredek v političnem, gospodarskem in institucionalnem smislu.

[VIDEO] Predsednik Pahor obiskal vojaško bazo v Butmirju. Sprejem z vojaškimi častmi. pic.twitter.com/hMp5iaclsC

— Borut Pahor (@BorutPahor) May 28, 2016

Pahor je izpostavil, da Slovenija nima geopolitičnih interesov v BiH in je njena iskrena prijateljica, kot je tudi sprejeta. Tako so sprejeti naši vojaki in častniki, tako smo sprejeti kot pobudniki procesa Brdo Brioni, je dejal. "Iščemo načine, da v pogojih, ko utegne biti proces vključevanja BiH v evro-atlantske povezave še daljši, kot se je zdelo pred nekaj leti, da bi vendarle proces integracije te države navznoter kot tudi procesi sprave, institucionalne modernizacije, socialnega in gospodarskega okrevanja tekli ne glede na to upočasnitev evropskih ambicij za širitev na Zahodni Balkan," je dejal.

Če nam bo to uspelo doseči s slovenskim sodelovanjem, bomo na območju jugovzhodne Evrope in Zahodnega Balkana obdržali mir in varnost, ki bosta trajnejša. Če v tem ne bomo uspeli, bo v prihodnje lahko prišlo do nekaterih okoliščin, ki jih nihče ne želi videti, ne trije konstitutivni narodi v BiH ne v Evropi, je dodal. Zato smo tukaj, da bi učvrstili silnice miru, sodelovanja, sprave, političnega in gospodarskega napredka, ker bo v nasprotnem, zlasti ob večjem deficitu evropske želje za širitvijo prišlo do ravnodušja in ugotovitve, da ni vredno živeti skupaj, temveč da mora vsak od treh narodov gledati lastne interese, je ocenil. Kot je dodal, je še zmeraj čas, da bi se vse premaknilo v smeri miru in sodelovanja.

Na Summitu 100 opozoril na pomembnost stabilnosti regije

Predsednik se je nato udeležil sklepnega panela regionalnega gospodarskega vrha Summit 100 v Sarajevu, kjer je dejal, da so evroatlantske integracije bistvenega pomena za perspektivo držav in narodov v regiji, njihovo blaginjo in regionalno varnost ter da je v EU treba zbrati moči za nadaljevanje postopka širitve kljub svoji institucionalni krizi.

Ocenil je, da za regijo ne bo dobro, če bo Bruselj podaljšal postopek širitve, a bo ob tem proces Brdo Brioni še bolj pomemben za krepitev sodelovanja vseh držav članic pobude. "Treba je storiti še več, da bi zagotovili mir, varnost in normalizacijo odnosov med državama. Sprejemam še večjo odgovornost nase, da bi zagotovili mir, varnost in blaginjo," je dejal med panelom. Kot je dodal, je za reševanje problemov potrebna politična volja.

Voditelji Brdo Brijuni Process na zaključnem panelu konference Summit 100 v Sarajevu. #BBP pic.twitter.com/hrWqkjahwP

— Borut Pahor (@BorutPahor) May 28, 2016

Posebej je poudaril, da je prednostna naloga držav in narodov v regiji sprava ter čim prejšnje reševanje dvostranskih sporov ob podpori EU ali brez nje z namenom, da bi krepili gospodarstvo. Napovedal je, da bo v naslednjih letih prišlo do strukturnih sprememb v EU, ter da je naloga Slovenije, da se uvrsti med države članice EU, ki bodo nadaljevale evropski projekt v najvišji hitrosti.

Panela so se udeležili tudi predsedniki Albanije Bujar Nishani, Črne gore Filip Vujanović, Kosova Hashim Thaci, Makedonije Gjorge Ivanov in Srbije Tomislav Nikolić ter člani predsedstva BIH Bakir Izetbegović, Mladen Ivanić in Dragan Čović. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović se bo svojim kolegom pridružila zvečer, v nedeljo pa bodo vsi skupaj na srečanju procesa Brdo Brioni.

Nishani je med drugim dejal, da za urejanje in krepitev odnosov ne zadostuje samo politična volja, temveč je treba izgraditi mehanizme, ki bodo okrepili medsebojno zaupanje.

Ivanov je spregovoril o paradoksu, da ima Makedonija z Grčijo najboljšo gospodarsko sodelovanje in blagovno menjavo, a politična nesoglasja z Atenami blokirajo napredovanje Makedonije proti Natu in EU. Predlagal je, da bi izgradili regionalni tehnološki park, ki bi vstavil tudi odhod najbolj kakovostnih strokovnjakov iz regije.

Nikolić se je zahvalil Sloveniji zaradi nesebične pomoči Srbiji pri pogajanjih o članstvu v EU. Obenem je kritiziral Hrvaško zaradi spotikanja Srbije na poti proti EU, Črni gori pa je očital, da je podpisala sporazum o meji s Kosovom, čeprav Kosovo ni član ZN.

Izetbegović pa je v sklepni besedi dejal, da je bilo na panelu čutiti veliko zanosa predsednikov držav glede pridružitve EU. Prepričan je, da ima regija veliko potencialov, ki bodo omogočali njen napredek v naslednjih petih do desetih let, a je treba hitreje reševati medsebojne spore in se tesneje povezovati v gospodarskih projektih.

Počivalšek o možnostih sodelovanja regije v turizmu

V Sarajevu se mudi tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je na regionalnem srečanju vodilnih gospodarstvenikov jugovzhodne Evrope izpostavil primer Slovenije in Hrvaške, ki se po njegovih besedah ne moreta dogovoriti o ničemer, a se skupaj udeležujeta turističnih sejmov in predstavitev, posebej na oddaljenih trgih, kot sta Japonska in Kitajska. S tem sta pokazali, da gospodarstveniki veliko prej kot politiki uresničijo skupne projekte.

Izpostavil je, da bi tudi preostale države regije lahko sodelovale v turizmu, posebej pri ponudbi storitev na oddaljenih turističnih trgih, ker nihče iz teh držav ne bo prispel samo v Slovenijo ali Hrvaško.

Počivalšek se je udeležil panela o pretoku blaga in ljudi v regiji, na katerem so udeleženci izpostavili, da je treba odstraniti vse birokratske ovire zlasti pri carinskih pregledih in pretoku delavcev. Ob tem so izrazili mnenje, da mora politika služiti gospodarstvu.

Poudaril je, da je odstranjevanje ovir za prost pretok blaga in ljudi izjemno pomembno za Slovenijo, ki je izvozno usmerjena. "Ovire so v glavah, če glava tega ne bo dojela, bo trpelo celo telo, kar se nam ves čas dogaja," je povedal.

Menil je, da bi bilo za države v regiji, ki so kandidatke za vstop v EU, dobro, če si bi že zdaj skupaj prizadevale za odstranitev ovir za prost pretok blaga in ljudi, tudi zaradi demografskih izzivov. Eden projektov v tej smeri je tudi "Balkanika free cargo", ki pomeni prost prehod tovornega prometa iz Grčije v Makedonijo in nato naprej prek Srbije v EU.

O spremembah v transportnih politikah je govoril moderator prvega današnjega panela predsednik poslovodnega odbora Hidrie Iztok Seljak, ki je tudi v upravnem odboru Summita 100. Seljak je predstavil tudi drugi poslovni model, "Green Balkanika", ki je usmerjen v elektrifikacijo avtoceste München-Salzburg-Ljubljana-Beograd-Skopje-Istanbul. Kot je ocenil, je avtomobilska industrija tista, ki ji pripada prihodnost ne samo zaradi zamenjave fosilnih goriv z elektriko in vodikom, temveč zaradi poslovnih modelov mobilnosti, ki bodo vplivali na življenja ljudi.

Oba projekta so omenili tudi na lanskem Summitu 100 v Portorožu, a je begunska kriza nekoliko upočasnila pogovore o izvedbi projektov, ki sta dobila pozornost v Bruslju, posebej pa v Franciji. Seljak je danes napovedal, da bodo v prihodnje okrepili prizadevanja za uresničitev obeh poslovnih modelov, ki bosta pomenila tudi uvedbo hitrih električnih avtobusnih povezav med prestolnicami na jugovzhodu Evrope. Priložnost za dodatne napore v tej smeri bo tudi na gospodarskem vrhu Zahodnega Balkana, ki bo potekal 4. julija v Parizu.

Na prvem današnjem panelu o krepitvi transportne infrastrukture v jugovzhodni Evropi je o novi paradigmi mobilnosti govoril tudi lastnik slovenskega podjetja Avant Car Matej Čer. Pojasnil je, da je treba čim prej zgraditi infrastrukturo, ki bo omogočala digitalne spremembe mobilnosti ter prehod z lastništva nad vozili na cenejšo uporabo storitev prevoza.