Z zmanjševanjem vrednosti dolarja v razmerju do drugih denarnih valut naj bi želele ameriške oblasti pomagati domačemu gospodarstvu. Finančni minister John Snow je po sobotnem srečanju s finančnimi ministri v Franciji dejal, da administracija še naprej zagovarja politiko trdnega dolarja in da je bil padec ameriške valute v primerjavi z drugimi dokaj zmeren. Izjave finančnega ministra so marsikoga v ZDA prepričale, da glavni razlog za padanje vrednosti dolarja morda ni le posledica finančnih škandalov in šibkega gospodarstva, saj na primer evropsko gospodarstvo ni v toliko boljšem položaju, ki bi opravičeval precejšnjo rast vrednosti evra v primerjavi z dolarjem.
Ameriški finančni trgi so Snowove besede razumeli po svoje in vlada prepričanje, da administracija ne podpira več politike trdnega dolarja, ki je bila zacementirana leta 1995 z izjavo tedanjega finančnega ministra Roberta Rubina, ki je dejal, da je trden dolar v nacionalnem interesu ZDA. Administracija je ob znakih padanja vrednosti dolarja posredovala in kupovala domačo valuto, da ji ohrani vrednost. Po pisanju časnika New York Times sedaj to počne Japonska, ki se boji, da bo padanje vrednosti dolarja pokončalo njene možnosti, da se izvije iz dolgoletne gospodarske stagnacije.
Časnik Wall Street Journal je opozoril, da so bile Snowove izjave nevarne, ker lahko pride do nepredvidljivo velikega padca vrednosti ameriške valute, ki bi imel povsem nasproten učinek od tistega, o katerem razmišlja administracija. Analitiki Wall Streeta so prepričani, da je ponedeljkov padec indeksa Dow Jones za 186 točk posledica nepremišljenih izjav finančnega ministra. Po torkovem pisanju New York Timesa se lahko zgodi, da bodo tujci, ki imajo v lasti polovico ameriških državnih vrednostnih papirjev in 10 odstotkov delnic na ameriških borzah, pobegnili in svoja vlaganja odnesli drugam.
New York Times piše, da je bila Snowova izjava premišljen izraz jeze nad evropsko centralno banko, ki noče znižati obrestnih mer, čeprav nekaterim članicam grozi recesija, Nemčiji pa naj bi grozila celo deflacija. Pred deflacijo v ZDA je pred dnevi opozarjal tudi predsednik Zveznih rezerv Alan Greenspan, kar je nekatere ameriške analitike napeljalo na misel, da administracija in Zvezne rezerve delujeta v dogovoru. Opozorilo o deflaciji naj bi izrekel, da vzpodbudi ameriško gospodarstvo, ki se še vedno otepa večjih vlaganj. Greenspan bo v sredo pričal pred kongresnim odborom za finance in analitiki pričakujejo, da bo morda malce bolj osvetlil položaj.
Ministrstvo za finance potrdilo naraščanje primanjkljaja
Ameriško finančno ministrstvo je objavilo številke o proračunskem primanjkljaju, ki je v prvih sedmih mesecih fiskalnega leta 2003 (od oktobra 2002 naprej), dosegel 201,6 milijarde dolarjev. V enakem obdobju fiskalnega leta 2002 je bilo primanjkljaja skupaj za 64,8 milijarde dolarjev, v celotnem fiskalnem letu 2002 pa skupaj za 157,8 milijarde. To pomeni, da je republikanska administracija predsednika Georgea Busha uspela v enem letu izničila štiriletno obdobje proračunskih presežkov administracije demokratskega predsednika Billa Clintona.
Republikanci za naraščanje primanjkljajev krivijo vojno proti terorizmu in šibko gospodarstvo, demokrati pa so prepričani, da so za pomanjkanje denarja krive Busheve davčne olajšave. Največ proračunskih sredstev se je v tekočem fiskalnem letu steklo za pokojnine (291,7 milijarde), za zdravstvo (290,8 milijarde dolarjev), za vojsko (216,5 milijarde dolarjev) in za odplačevanje obresti za javni dolg (174,7 milijarde dolarjev). Kongresni urad za proračun je že pred dnevi napovedal, da bo letošnji proračunski primanjkljaj znašal najmanj 300 milijard dolarjev, pri čemer pa ni vračunal 350 milijard dolarjev dodatnih davčnih olajšav, ki so tik pred sprejetjem v kongresu.