Mlinotest v Žitov objem?

Žito za delnico ajdovskega podjetja Mlinotest ponuja 1730 tolarjev, Blatnik pa 1695 tolarjev. Po mnenju poznavalcev je poraz Pekarne Blatnik v pekarski bitki za Mlinotest logičen, saj je Žito finančno močnejše in pripravljeno ponuditi več od Blatnika.

V Pekarni Blatnik so ob dvigu cene na zdajšnjo raven ocenili, da je 1695 tolarjev za delnico zadnja cena, ki je ekonomsko upravičena za prevzem Mlinotesta. Glede Žita, za katerega so v Pekarni Blatnik najprej napovedali prevzemno ponudbo, niso pa je objavili, v Pekarni Blatnik pojasnjujejo, da je v procesu analize stanja slovenske pekovske industrije nekaj slovenskih podjetij izkazalo interes za skupni nakup Žita. Blatnik je od svojega začetka deloval samostojno, zato se v prvi fazi ni odločil za sodelovanje. Nadaljnji pogovori so sicer pokazali, da se interesi ostalih podjetij in Pekarne Blatnik glede nakupa Žita dobro dopolnjujejo, vendar kljub temu do skupne ponudbe za nakup ni prišlo.

V Žitu pričakujejo, da bodo s prevzemom Mlinotesta dosegli močne sinergične učinke in tako povečali uspešnost poslovanja obeh družb. Podjetja, združena v skupini Žito, bodo pri nastopu na domačem in tujih trgih bolj konkurenčna, okrepljena bo stabilnost delovnih mest in povečana vrednost za lastnike, navajajo v Žitu.

Predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj je pred tedni dejal, da je Pekarna Blatnik najverjetneje izstopila iz prevzemne igre, a to še ne pomeni, da je Žito že večinski lastnik Mlinotesta. Odločitev o prodaji delnic je zdaj v rokah večjih lastnikov Mlinotesta.

Pekarna Blatnik je tako praktično že odstopila od namer za prevzem ajdovskega Mlinotesta in Žita, ker zaradi svoje bonitete - visokega deleža dolžniškega kapitala - ne more financirati zviševanja prevzemne ponudbe za Mlinotest, za katerega se istočasno poteguje tudi Žito, je dejal agrarni ekonomist Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete v Ljubljani. "Zgodba je poučna. Balon, ki so ga napihovali botri z vrst visokih državnih uradnikov, ki so se klanjali ambicijam pekarne, se je zdaj tudi razpočil," pravi Kuhar.

Žito in Mlinotest sta že sedaj kapitalsko povezana, zato je dodatno kapitalsko povezovanje med družbama po njegovem mnenju nesmiselno. Kot je dejal, lahko podjetja, ki so v takšnem razmerju, kot sta Mlinotest in Žito, kjer Žito prek Pekarne Vrhnika obvladuje skoraj petino Mlinotesta, partnersko sodelujejo. Dodatno prevzemanje, zadolževanje in kupovanje lastnine enega ali drugega je zato po njegovih ocenah nesmiselno.

Zadolževanje tudi za tako dobro stoječe podjetje, kot je Žito, ni mačji kašelj, je dejal Kuhar in nadaljeval, da je vprašljivo, če bodo sinergije iz dodatnega lastniškega deleža tako velike, da bi se z njimi dalo servisirati kredite, saj bi se uprava Žita za prevzem Mlinotesta najverjetneje odločila že pred nekaj leti, ne pa sedaj, ko jih je v to prisilila "godlja z Blatnikom," je poudaril in dodal, da za Pekarno Blatnik izguba pekarske bitke ne pomeni nič, saj ima ambiciozne razvojne načrte.

Kot je znano, je Blatnik v prvi ponudbi za prevzem Mlinotesta, objavljeni 3. oktobra, za delnico ponudil 1600 tolarjev. Žito je 13. oktobra objavilo namero za prevzem Mlinotesta. Pekarna Blatnik se je na to odzvala 19. oktobra, in sicer z namero za prevzem Žita.

Žito je kljub temu 23. oktobra objavilo konkurenčno prevzemno ponudbo za Mlinotest in v njej za delnico Mlinotesta ponudilo 1680 tolarjev. Pekarna Blatnik je 13. novembra svojo ponudbo zvišala na 1690 tolarjev za delnico Mlinotesta, Žito pa 18. novembra na 1700 tolarjev za delnico. 20. novembra sta obe družbi znova zvišali ponudbi za Mlinotest, in sicer Žito na 1730 tolarjev, Pekarna Blatnik pa na 1695 tolarjev.