Gospodarstvo

Most med Kalabrijo in Sicilijo?

Rim, 07. 06. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Italijanska vlada je napovedala gradnjo mostu prek Mesinskega preliva, mostu, ki bi povezoval Italijo s Sicilijo, vendar le pod pogojem velikih zasebnih naložb.

Ministrstvoma za javna dela in finance je vlada naložila, da raziščeta finančni trg in ugotovita, ali obstajajo možnosti za gradnjo mostu. Most naj bi stal najmanj pet milijard evrov.

Most, ki naj bi povezoval Kalabrijo in Sicilijo, bi imel najdaljši viseči lok na svetu. Meril bi 3.360 metrov, visok bi bil 380 metrov, širok 61 metrov, višina nad morjem pa bi bila 64 metrov. Po sredini mostu bi "tekla" dva železniška tira, na njunih straneh pa po štirje vozni pasovi. Povsem ob robu bi bil poseben pas za vzdrževanje mostu in hitro pomoč. Projekt gradnje mostu preučujejo tehniki, njihovi rezultati pa bodo objavljeni sredi prihodnjega januarja.

Številne polemike za in proti gradnji mostu

Most je tudi priložnost za volilni spopad med strankami. Pomočnik javnih del za območje Kalabrije je prepričan, da bodo naložbe iz vsega sveta, potem ko bo načrt odobren, kar deževale. Tako se je namreč zgodilo na Japonskem in Danskem. Da je finančni problem rešljiv meni tudi predsednik kalabrijske regije. Pomembna je politična privolitev načinov financiranja, je prepričan. Območni veljaki se močno zavzemajo za gradnjo mostu, saj bi bil ta pomemben tudi s stališča razvoja regije. Z njim bi se lažje zoperstavili brezposelnosti.

Nasprotniki se sklicujejo na varovanje okolja

Nasprotniki menijo, da so za izboljšanje povezav med celino in otokom tudi drugi načini, ne le ta ogromna infrastruktura. Zeleni se bodo proti "noremu" projektu borili na vse možne načine, saj naj bi po njihovem mnenju most porušil ekosistem Mesinske ožine, ki že sedaj ni najboljši. Uničil bi tudi biološke in fizične osnove zelo stare kulturne dediščine. Odbor neprofitne organizacije "Med Scillo in Caribdo" že dalj časa zahteva, da bi Mesinska ožina prišla pod okrilje UNESCO in sicer kot "nedotakljivo dobro in dediščina človeštva", še piše Il Corriere della Sera.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.