"Naše razumevanje tega je, da se izraz euro uporablja v pravno-formalni komunikaciji z Evropsko centralno banko (ECB) in drugimi institucijami EU ter na gotovini, med posamezniki in institucijami v Sloveniji pa se beseda evro uporablja v slovnično pravilni obliki," je dejal Dušan Mramor po dvodnevnem zasedanju.
Ob tem je povedal, da se je problem zapisa evra odprl šele nedavno. Slovenska vlada o njem še ni razpravljala, je dejal, svoje stališče pa je oblikovalo finančno ministrstvo. Osnovni razlog, da je ECB odprla problem, je bil strah, da bi zaradi različnih zapisov lahko prišlo do tožb, je dejal Mramor. V postopku oblikovanja odločitve v EU pa smo opozorili na naše pomisleke in razumemo, da so bili upoštevani, je povedal. Odločitev ministrov naj bi potrditev doživela še na prihodnjem vrhu unije.
Podobno mnenje kot minister Mramor je danes imel tudi guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari, ki je o vprašanju zapisa besede evro bil v stiku s predsednikom ECB Jean Claudom Trichetom. V neformalni pisni komunikaciji je Gaspari Tricheta opozoril, da slovnična pravila terjajo zapis besede euro kot evro in besede cent kot stotin. Zapis euro se lahko uporablja v uradni komunikaciji z evropskimi institucijami in pa na gotovini, torej na bankovcih in kovancih evra, v vsakodnevnem življenju pa se morajo še naprej spoštovati pravila jezika, je danes menil Gaspari. Svet Banke Slovenije bo o vprašanju razpravljal v prihodnjih dneh, je še povedal guverner.
Trichet se je na centralne banke novih članic s problemom obrnil v kontekstu priprav na uvedbo evra in novo izdajo bankovcev in kovancev, načrtovano za leto 2007, ter jih med drugim opozoril, da mora imeti euro po odločitvi vrha EU enoten zapis v vseh članicah.
Edino izjemo si je izborila Grčija, ker ima abecedo v cirilici - prav zato bankovci evra zdaj nosijo dvojni zapis evro, to je zapis euro v latinici in cirilici. Euro sicer po dostopnih podatkih nekoliko drugače pišejo štiri države, in sicer Slovenija, Latvija, Litva in Madžarska.
