"Čeprav je mednarodna javnost pričakovala, da nam v letu 2015 ne bo uspelo zmanjšati javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, nam je to uspelo," je bil danes na novinarski konferenci v Ljubljani zadovoljen finančni minister Dušan Mramor. Tudi proračuni za naslednja leta so zastavljeni tako, da primanjkljaj ne bo nikoli več presegel te meje, je dodal.
Evropska komisija je v sredo sporočila, da je Slovenija lani zmanjšala primanjkljaj v skladu s pravili pakta stabilnosti in rasti, zato predlaga končanje postopka zaradi presežnega primanjkljaja. Zaenkrat je to še predlog, vendar je Mramor prepričan, da ga bo Evropski svet na junijskem zasedanju zagotovo sprejel.
Mramor je tudi zadovoljen, da je Evropska komisija na presenečenje mnogih pritrdila opozorilom Slovenije, da je obstoječa metodologija, na podlagi katere se izračunava potrebno zmanjšanje primanjkljaja, popolnoma neprimerna. Iz te metodologije je namreč sledilo, da bo imela Slovenija v letu 2017 pregreto gospodarstvo in bi morala zato zmanjšati primanjkljaj za eno odstotno točko BDP.
"Mi smo trdili, da to ne drži," je spomnil Mramor in dodal, da je zahtevano zmanjšanje primanjkljaja ostalo pri 0,6 odstotne točke BDP letno, kar je vlada že predvidela v državnem proračunu tako za letos kot prihodnje leto. Enoodstotno zmanjšanje bi še dodatno obremenilo naše gospodarstvo, je opozoril.
A tudi 0,6-odstotno zmanjševanje primanjkljaja zahteva zmanjšanje primanjkljaja za 240 milijonov evrov letno. Za toliko morajo torej izdatki rasti počasneje kot prihodki. "To pomeni, da počitka ni. Do leta 2020 je treba vsako leto vse napore vložiti v to, da čim hitreje rastemo," je dejal Mramor in dodal, da je v tem duhu napisan tudi nacionalni reformni program.
Ob tem je posvaril pred prevelikimi apetiti. Da se je Sloveniji uspelo izogniti zahtevi po še strožjem zmanjševanju primanjkljaja, pomeni le to, da zahteve po varčevanju ne bodo še večje kot tiste, ki so že zapisane v sprejetem proračunu za leti 2016 in 2017, je dejal.
Priporočila EK Sloveniji
O priporočilih Sloveniji, ki jih je Evropska komisija tudi sprejela v sredo, je Mramor dejal, da je vlada zanje že oblikovala ustrezne ukrepe. Tako je npr. glede pokojninske reforme v nacionalnem reformnem programu jasno zapisala, da bo v letu 2017 sprejela zakonske spremembe za posamezne ukrepe iz bele knjige, o katerih bo doseženo soglasje.
Strinja se tudi s priporočilom, da mora Slovenija nadaljevati proces izboljševanja javnih financ, imenovati člane neodvisnega fiskalnega sveta, spremeniti zakon o javnih financah, reformirati sistem dolgotrajne oskrbe in zdravstveni sistem, ...
Komisija je Sloveniji prav tako priporočila, naj se poveča zaposljivost nizko kvalificiranih in starejših delavcev. To je eden najpomembnejših strukturnih ciljev vlade, je dejal minister ter dodal, da ima Slovenija eno najnižjih stopenj zaposlenosti med osebami, starejšimi od 55 let. "Če želimo povečati obseg vplačanih prispevkov in davkov od delovno aktivnega prebivalstva, potem so to tisti, ki jih moramo nasloviti," je dejal.
Vlada je že sprejela tudi celo vrsto ukrepov, da bi uresničila priporočilo, naj izboljša pogoje financiranja za kreditno sposobna podjetja. Njihov poudarek je na zmanjševanju slabih kreditov pri bankah in Družbi za upravljanje terjatev bank, saj je to prioriteta vlade, je dejal.
Zadnje priporočilo Evropske komisije pa se nanaša na posodobitev javne uprave in zmanjšanje administrativnega bremena za podjetja. Vlada že ukrepa tudi na tem področju, je povedal Mramor.
KOMENTARJI (134)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.