Ob napovedanih precej radikalnih posegih v davčno-dohodninsko reformo novega finančnega ministra, ekonomista Mića Mrkaića skrbi, da kakršnekoli hitre poteze, ki niso skrbno proučene, niso optimalne.
"Treba bi bilo preveriti, kaj se dogaja z našimi davki v celoti. Ne pa, da bi tukaj krpali nekaj tu in nekaj tam. Iti bi bilo treba v celovito reformo," je v pogovoru za današnjo Mladino povedal profesor na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju in najverjetnejši vodja ekonomskega sveta nove vlade Mićo Mrkaić.
Nova vladna ekipa je po Mrkaićevih besedah dala smernice na področju notarjev, katerih kartelna moč naj bi se zmanjšala, postali naj bi bolj prijazni do uporabnikov in začeli zaračunavati svoje storitve po nekih realnih cenah. Glede davčne reforme je ocenil, da je šlo pri poskusu prejšnje vlade delno za populizem, delno pa za to, da so poskušali prestrukturirati in zmanjšati obremenitev dela, kljub temu da se obremenitev dela pri nadpovprečnih dohodkih ni zmanjšala.
Za današnjo izdajo poslovnega dnevnika Finance pa je Mrkaić pojasnil, da je davke mogoče znižati le, če znižamo javno porabo. "Če znižamo pritisk na plačevanje obresti, bi lahko pomembno znižali davek na plačilno listo," je pojasnil. Gotovo bi se morali najprej spoprijeti s tem davkom. Vprašanje pa je, ali bi ga lahko povsem odpravili ali le znižali. Mrkaić je v pogovoru za časnik potrdil, da bo po zgledu Slovaške predlagal enotno davčno stopnjo, vendar misli, da mu ne bo uspelo.
V koalicijski pogodbi je ob vseh vladnih napovedih varovalka, ki pravi, da so vsi predlogi nove vlade odvisni od tega, kakšne bodo fiskalne razmere, in da nikakor ne sme biti ogrožen maastrichtski kriterij. Moralo se bo veliko varčevati in po Mrkaićevem mnenju bi morali začeti varčevati pri kmetijstvu. Tudi zdravstvo je po njegovih besedah eno večjih porabnikov. Strokovnjaki za zdravstveno ekonomiko pravijo, da so tam rezerve velike. V zdravstvu je lahko, kot je navedel, vzor Švedska, ki je v ta segment uvedla elemente trga zelo socialno odgovorno in učinkovito.
V Sloveniji je politika preveč vmešana v gospodarstvo, in če ne bo privatizacije, tega kroga ne bomo mogli presekati, je poudaril najverjetnejši vodja ekonomskega sveta nove vlade. Kar se tiče same odprodaje, obstajata zanjo v ekonomski literaturi dva razloga. Prvič, da avtomatsko zmanjša pritisk na davke, in drugič, da se vse državne firme praviloma razvijajo počasneje od zasebnih. Člani nove pozicije po njegovih besedah niso vsi nacionalni interesenti. Glede tega obstajajo razlike. To je SLS pokazala že na predkoalicijskih pogajanjih. Vtis Mrkaića je za zdaj ta, da je novi premier Janez Janša naklonjen prodaji tega premoženja.
Državne firme bi bilo treba po njegovem prepričanju prodati in jih tako depolitizirati. Mrkaić se zaveda, da bo privatizaciji marsikdo nasprotoval, zato bi bilo po njegovem mnenju zanjo treba mobilizirati davkoplačevalce. Prodaja tujcem je gotovo problematična, a to, kot je poudaril, to ni problematično samo v Sloveniji. Po njegovem prepričanju bi bilo treba zagotovo privatizirati banke in zavarovalnice, saj pri bankah ni razloga za naravni monopol.
Eden glavnih težav, s katerimi se bo nova vlada ukvarjala, je zvišanje konkurenčnosti gospodarstva. Pri tem bo neposrednega dogovarjanja verjetno manj, kot ga je bilo, čeprav se je s sindikati seveda treba dogovarjati. Prva stvar, na katero bi sindikati morali pristati, je decentralizirano pogajanje o plačah. Pristati bi morali tudi na to, da se trg dela toliko liberalizira, da bo olajšano zaposlovanje za določen čas, da bo lažje odpuščanje in najemanje, je izpostavil Mrkaić. Eden glavnih problemov sindikatov so po njegovem mnenju sindikalni liderji, ki ne delijo usode delavcev.
