Gospodarstvo

Mura optimistična za leto 2005

Murska Sobota, 23. 12. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Murskosoboška Mura bo letošnje leto končala z izgubo v višini med 100 in 200 milijoni tolarjev, kljub temu pa je s poslovnim izidom zadovoljna.

V prvih desetih mesecih letos je družba ustvarila 13,6 milijarde tolarjev poslovnih prihodkov, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Izvozne prihodke je Mura povečala za štiri, domače pa za 15 odstotkov. Desetmesečna izguba je sedemkrat nižja od lanske in znaša 95,3 milijona tolarjev.

Po napovedi uprave izgube v Muri prihodnje leto ne bo več
Po napovedi uprave izgube v Muri prihodnje leto ne bo več FOTO: POP TV

Mura je v prvih desetih mesecih prodala za 4,3 milijarde tolarjev lastnih blagovnih znamk, lani za 3,5 milijarde. Kot so povedali člani uprave, je 22-odstotno povečanje v skladu z razvojnimi usmeritvami. Pri tem so izvoz lastnih oblačil povečali za 32 odstotkov, doma pa prodali za 14 odstotkov več. Prihodkov iz kooperacije je za devet milijard tolarjev, kar je enako kot lani, kljub zaostreni konkurenci pa pri tem niso imeli težav.

V strukturi poslovnih odhodkov zavzema največji delež strošek dela, in sicer osem milijard tolarjev oz. 56,7 odstotka. Glede na lansko leto je manjši za tri odstotke, predvsem na račun zmanjšanja zaposlenih. Vladni ukrep dviga plače v avgustu je stroške dela povečal za več kot 100 milijonov tolarjev.

Konec oktobra je bil v Muri zaposlen 4001 delavec, skupaj združbami Muralist, Trendline, Mura Zagreb in Mura Beograd pa 4746 delavcev. V štirih letih so število zaposlenih zmanjšali za 1557 oz. 22 odstotkov, pri čemer poudarjajo, da je šlo za t. i. mehko odpuščanje.

Vse obveznosti do države in bank je Mura poravnala, za leto 2005 pa načrtuje prihodke v višini 17,4 milijarde tolarjev, kar je dvoodstotno povečanje v primerjavi z letošnjim letom. Enaki naj bi bili tudi poslovni odhodki, in sicer naj bi ostali na ravni letošnjih.

Prihodnje leto bodo v Muri povečali fond časa, obseg trženja storitev z višjo dodano vrednostjo, znižali stroške in dvignili konkurenčnost. Prodati želijo čim več kompleksnih proizvodnih storitev, ki prinašajo višjo dodano vrednost. Med drugim bodo nadaljevali projekt z najpomembnejšim poslovnim partnerjem, nemško hišo mode visokega cenovnega razreda Rene Lezard, in v Gornjih Petrovcih ustanovili mešano družbo.

V prvih desetih mesecih lanskega leta je imela Mura 735 milijonov tolarjev izgube, letos so jo zmanjšali z 20 odstotkov manjšim saldom finančnih gibanj in izrednimi gibanji, kjer gre pretežni del izrednih prihodkov iz naslova pripisa državne pomoči za realizacijo devetih projektov programa prestrukturiranja. Država je zanje Muri odobrila pomoč v višini 10 milijonov evrov, z njimi pa naj bi delež prodaje oblačil lastnih blagovnih znamk v letih 2005 in 2006 bistveno povečali.

Povprečna bruto plača v Muri za november 2004 je bila za proizvodne delavce dobrih 135.000 tolarjev, za vse zaposlene pa 144.000 tolarjev. V desetih mesecih so plačo zvišali za sedem odstotkov, število zaposlenih v tem času pa zmanjšali za šest odstotkov.

Leta 2006 bodo dosegli približno 50 odstotkov vseh poslovnih prihodkov na račun trženja lastnih blagovnih znamk. Tem naj bi bilo namenjenih 20 odstotkov zmogljivosti, mednarodni kooperaciji 75 in odvisnim družbam pet odstotkov zmogljivosti podjetja.

Mura bo letos ustanovila hčerinsko družbo Mura, evropska hiša mode, ki bo tržila lastne blagovne znamke. Z njo želijo ob širitvi mreže lastnih in franšiznih prodajaln - do leta 2006 načrtujejo ob sedanjih 52 še 30 novih prodajnih mest na trgih vzhodne in srednje Evrope - bistveno povečati prihodke. Od načrtovane 6,5 milijarde tolarjev za leto 2005 naj bi bil njen prihodek v letu 2009 že 9,2 milijarde tolarjev oz. za 40 odstotkov višji.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10