Na čelu Pošte Slovenije začasno prvi nadzornik Tomaž Kokot

Oba preostala člana poslovodstva, Andrej Rihter in Vinko Filipič, za zdaj ostajata del uprave.

Kokot je bil za prvega nadzornika imenovan na ustanovni seji 17. marca, njegov namestnik pa je postal Franci Mihelič. Slovenski državni holding je predčasno razrešil štiri nadzornike in imenoval pet novih, poleg Kokota in Miheliča še Aleša Buležana, Ervina Renka in Tomaža Kostanjevca, iz prejšnje sestave pa je ostal le Matjaž Fortič.

Medtem ko je Kokot že dobro desetletje svetnik SDS v občini Poljčane, pa naj bi Mihelič prihajal iz politične kvote NSi. Kokot je sicer magister ekonomskih in poslovnih ved, trenutno pa opravlja doktorski študij na področju projektnega menedžmenta.

Ob današnjem imenovanju se je Novaku zahvalil za dosedanje dolgoletno vodenje družbe in dodal, da prevzeto funkcijo jemlje s polno odgovornostjo ter z zavedanjem, da je Pošta Slovenije ena izmed pomembnejših državnih družb, kar se je pokazalo tudi v času epidemije.

"Vse dokler bom opravljal to funkcijo, bom sledil že začrtani razvojni strategiji skupine ter si prizadeval za njeno nadaljnjo rast in razvoj," je še dodal 33-letni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Pošte.

Prve informacije o možnosti odhoda Novaka so se začele širiti, ko ga je vlada sredi februarja po le nekaj mesecih razrešila s funkcije neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ker je Novak dotlej po poročanju medijev veljal za kader največje vladne stranke, je bila omenjena razrešitev presenečenje.

58-letni pravnik, ki je vodenje Pošte prevzel maja 2012, po odhodu Aleša Hauca v Novo KBM, se glede na beneficirani delovni staž zaradi predhodnega dela v Policiji lahko že upokoji.

Pošta Slovenije je po za zdaj še nedokončnih in nerevidiranih rezultatih poslovanja lansko leto, ki ga je v pretežni meri zaznamovala epidemija, zaključila z 240,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje ter s pozitivnim poslovnim rezultatom, ki je boljši od načrtovanega.

Skupina v skladu s strateškim razvojnim programom do leta 2025 zasleduje predvsem rast na področju paketov, logističnih storitev in rešitev s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Na področju nadgradnje in razvoja novih storitev sledi globalnim trendom, dobrim praksam in potrebam uporabnikov, tako naslovnikov kot pošiljateljev, da bi zagotovili ustrezno kakovost storitev.

Po tem, ko so lani postali lastniki Intereurope, izvajajo tudi projekt integracije z omenjeno logistično skupino in postajajo eno največjih logističnih podjetij v Sloveniji.

Sindikat upa, da prihaja tudi sprememba koncepta

V Sindikatu poštnih delavcev so ob odločitvi nadzornikov zadržani. Kot so izpostavili v sporočilu, je zanje bistvenega pomena spoštovanje pravic in dostojanstva zaposlenih ter povrnitev ugleda poklicu poštnega delavca. "Zgolj menjava imena ne pomeni veliko, če ne pride s tem tudi menjava celotnega koncepta vodenja, ki zaposlene dojema ne le kot strošek, temveč kot ljudi, ki s svojim delom prispevajo k opravljanju poslanstva družbe," so poudarili.

Začetek poslovnega modela povečevanja števila zunanjih izvajalcev je po njihovih besedah še eden od korakov v napačno smer. "A se pri tem sprašujemo, ali je za takšne poslovne ideje zniževanja stroškov dela na račun pravic delavcev odgovoren le zdaj že nekdanji generalni direktor ali celotna uprava. Pri tovrstnih vprašanjih, kot tudi pri pogajanjih za kolektivno pogodbo, bomo kmalu videli, ali gre za menjavo imena ali tudi za potrebno menjavo vizije in načina vodenja Pošte," so izpostavili.

Ob tem so ponovili, da je del odgovornosti za smer razvoja Pošte, "v kateri je delavec obravnavan kot nepotreben strošek", tudi v pričakovanjih upravljalca državnih naložb. Zato znova poudarjajo, da je treba spremeniti zakonodajo glede pošte, po kateri bi bile nepridobitne dejavnosti izvzete iz
pridobitnega dela. "To smo lani tudi poskušali, a nas politika ni želela slišati," so dodali.