Med nizozemsko vlado in parlamentom se utegne razviti vroča razprava zaradi njenega presenetljivega obvestila, da namerava 1. januarja 2007 odpraviti omejitve za delavce iz desetih novih članic Evropske unije, četudi je še oktobra trdila nasprotno. Sprostitev trga dela sicer ne bo veljala za državljane Bolgarije in Romunije, ki bosta v Unijo vstopili z letom 2007.
Za državljane članic, ki so v Unijo vstopile 1. maja 2004 trenutno velja sistem kvot, po katerem lahko zapolnijo le tista mesta, za katera primanjkuje nizozemskih delavcev.
"Vlada je zaskrbljena, da bi se ob nadaljnjih omejitvah upočasnila gospodarska rast in zaposlovanje," je zapisala v svojem sporočilu za javnost. Kot poudarja, "je število nezasedenih delovnih mest v zadnjih mesecih naraščalo precej hitreje kot število ljudi, ki bi ta mesta lahko zapolnili".
Večina v nizozemskem parlamentu, ki je po novembrskih volitvah dobil novo sestavo, se z namero vlade ne strinja. Tri največje stranke - krščanski demokrati (CDA), Socialdemokratska stranka dela (PvdA) in Socialistična stranka (SP) - se denimo bojijo, da bodo tuji, večinoma poljski, delavci nizozemske izrinili s trga dela. Po njihovem mnenju bi morala vlada najprej zagotoviti, da bo delo ljudi iz drugih držav potekalo v skladu z nizozemsko zakonodajo in da bo plačano tako kot za Nizozemce.
Ne za Bolgare in Romune
Sicer Nizozemska svojega trga dela ne namerava odpreti tudi za Bolgare in Romune. Doslej so omejitve za slednje napovedale tudi Velika Britanija, Irska ter Španija. V tej smeri je razmišljala tudi Francija, a se je odločila, da bo "progresiven in nadzorovan" dostop do svojega trga dela, ki ga je za deset novink uvedla maja letos, uporabila tudi za Bolgare in Romune.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.