Ti bodo odslej lahko v Švici živeli, delali in študirali, v državo pa bodo lahko pripeljali tudi svoje družine. Vendar pa bodo za državljane Poljske, Madžarske, Češke, Litve, Latvije, Estonije, Slovaške in Slovenije do leta 2011 veljale določene omejitve, med drugim bodo pri zaposlovanju pred njimi imeli prednost Švicarji.
Do odprtja švicarskega trga dela prihaja na podlagi referenduma 25. septembra lani, na katerem je 55,95 odstotka švicarskih volivcev podprlo vladni predlog za odprtje švicarskega trga dela za državljane vseh desetih novink, to je Estonije, Latvije, Litve, Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Slovenije, Malte in Cipra.
Švica, ki ni članica EU, opravi pa z državami unije večino svoje trgovine, je trg dela za stare države članice odprla že pred dvema letoma. Unija, takrat še zveza 15 držav, in Švica sta namreč leta 1999 dosegli sporazum o vzajemnem odprtju trga dela. Švicarski volivci so leta 2000 sporazum na referendumu podprli s 67 odstotki glasov, veljati pa je začel leta 2002.
Vsi sporazumi, sklenjeni med Švico in EU, naj bi se sicer ob širitvi maja 2004 prenesli tudi na nove članice unije, vendar so nasprotniki zbrali dovolj podpisov in za sporazum o odprtju trga dela zahtevali referendum. Sporazum o prostem pretoku oseb je tako ostal edini med EU in Švico, ki se po širitvi unije 1. maja lani ni samodejno prenesel tudi na deset novih članic.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.