Na finančnem ministrstvu za zdaj ne načrtujejo sprememb za normirance

Z letošnjim 1. januarjem uveljavljena novela zakona o dohodnini je uvedla strožje pogoje za normirance in jim določila nove meje za koriščenje normirane obdavčitve. S tem je vlada, kot je ob njenem sprejemanju v DZ pojasnjeval finančni minister Klemen Boštjančič, zasledovala cilj vnovičnega približanja sistema normirancev prvotnemu cilju, to je administrativni poenostavitvi za zavezance z majhnim obsegom poslovanja.

Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance se je tako z letom 2025 znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Hkrati se je prvim zvišala meja za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih stroškov na 60.000 evrov, za druge je ostala pri 12.500 evrov.

Takšni ureditvi med političnimi strankami nasprotujejo v NSi, katere poslanska skupina je s podpisi poslancev SDS decembra lani vložila pobudo za oceno ustavnosti aktualne novele zakona o dohodnini, pred kratkim pa je v zakonodajni postopek vložila že drugi predlog novele, s katero bi sistem obdavčitve dohodkov iz dejavnosti po sistemu normiranih odhodkov vrnili na stanje pred uveljavitvijo zadnjih sprememb.

Kot so ob tem opozorili v opozicijski stranki, se številni mali podjetniki po zadnjih spremembah srečujejo z višjo davčno obremenitvijo, večjo negotovostjo pri načrtovanju ter dodatnimi stroški vodenja poslovnih knjig, če presežejo nove nižje meje prihodkov.

Da bi morali sistem obdavčitve normirancev pustiti, kakršen je bil pred uveljavitvijo zadnje novele zakona o dohodnini, meni tudi gospodarski minister Matjaž Han. Že junija je v oddaji Odmevi na TV Slovenija dejal, da bi morali vstopne pogoje za normirance zvišati. V nedavnem intervjuju za revijo Podjetna Slovenija pa je povedal: "Zame je pomembno, da vrnemo staro ureditev za normirane samostojne podjetnike. S tem rešujemo tudi veliko izzivov ljudi, ki delajo v športu in kulturi."

Dodal je, da je to točko koaliciji že napovedal in pričakuje podporo vlade. A kot je razbrati iz odgovora finančnega ministrstva, še ne pripravljajo nobenih sprememb zakonodaje v tej smeri.

Ob potrjevanju veljavne novele zakona o dohodnini je vlada vseskozi poudarjala, da so ugodnosti v sistemu normirancev povzročile distorzije na trgu dela ter uporabo tega načina ugotavljanja davčne osnove tudi v primerih, ko to ni utemeljeno, so pojasnili na ministrstvu.

Poudarili so, da je bil sistem normirancev zasnovan z namenom administrativne razbremenitve podjetnikov z manjšim obsegom poslovanja, ko presežejo določen obseg prihodkov, pa naj bi jim bil na voljo redni sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih odhodkov.

Ta namreč zagotavlja enako obravnavo zavezancev v enakem položaju, medtem ko sistem normirancev zaradi pavšalnega priznavanja odhodkov v enak davčni položaj postavlja zavezance, ki imajo sicer bistveno različen obseg dejanskih odhodkov. Posledično prihaja tudi do neenake obravnave teh zavezancev pri plačevanju prispevkov za socialno varnost.

Prav izvornemu namenu sistema normirancev so se želeli z zadnjimi spremembami dohodninske zakonodaje približati. "Seveda pa ministrstvo za finance stanje in učinke sprejetih ukrepov stalno spremlja, da se lahko, če je to treba, pripravijo tudi morebitne spremembe, ki se tudi medresorsko uskladijo," so še zapisali na ministrstvu. Pri tem se jim zdi pomembno gledati sistem tako na področju davkov kot prispevkov za socialno varnost celovito in ne zgolj z vidika posamezne skupine davčnih zavezancev.