Gospodarstvo

Na grebenih v bližini Ilirske Bistrice bi postavili devet vetrnic

Ilirska Bistrica, 30. 09. 2024 17.19 | Posodobljeno pred 13 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Ministrstvo za naravne vire in prostor je objavilo pobudo v postopku priprave državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica. Investitor AAE Gamit, ki za zdaj neuspešno načrtuje tudi polja vetrnic v sežanski in divaški občini, bi na vrhovih vzhodno od Ilirske Bistrice postavil devet vetrnic.

Za polje vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica je bilo julija 2021 že izdano energetsko dovoljenje za skupno instalirano moč 63 megavatov (MW). Investitor AAE Gamit iz Rečice ob Savinji bi postavil devet vetrnic, vsaka bi imela moč sedem megavatov. Vetrnice bi se nahajale vzhodno od Ilirske Bistrice in kraja Šembije ter bi se raztezale od severa proti jugovzhodu. Območje bi potekalo po vrhovih vzpetin Pušlji hrib, Jezerski hrib, Stražica, Volčji hrib, Mrenovkin hrib, Doganov hrib, Gabrovec in Habrica na nadmorskih višinah od 600 do 1000 metrov. Od naselij so predvidene lokacije oddaljene okoli 1,4 kilometra.

Poleg samih vetrnic bi območje ureditve vključevalo še dostopne poti do posameznih vetrnih elektrarn in povezovalne 20-kilovoltne podzemne kable. Ti kabli bi se v obstoječe elektroenergetsko omrežje vključili v obstoječi razdelilni transformatorski postaji Ilirska Bistrica, v kateri bi se uredilo transformatorske naprave in polja za vključitev 110-kilovoltnega kablovoda.

Vetrnica
Vetrnica FOTO: Shutterstock

Tip posameznih vetrnih elektrarn glede na navedbe iz pobude za pripravo državnega prostorskega načrta še ni določen. Posamezna vetrna elektrarna bi bila sestavljena iz temelja premera med 15 in 20 metrov, stolpa višine med 100 in 175 metrov z generatorjem ter elisami, premera med 115 in 180 metrov. Za vsako stojno mesto vetrne elektrarne bi se uredilo plato dimenzije približno 40-krat 80 metrov.

Načrtovane ureditve so na območju občine Ilirska Bistrica. Skladno z odlokom o občinskem prostorskem načrtu je tam že dopustna gradnja objektov, namenjenih izkoriščanju obnovljivih virov energije, tudi vetrnih elektrarn, vendar samo do skupne moči 10 MW. Ker načrtovano vetrno polje to številko bistveno presega, je potrebna izvedba postopka državnega prostorskega načrtovanja.

Pobuda bo do 30. oktobra javno objavljena v digitalni obliki v prostorskem informacijskem sistemu oziroma na spletnem portalu vlade. Ministrstvo za naravne vire in prostor ter načrtovani investitor bosta organizirala tudi javno predstavitev pobude, ki bo 17. oktobra ob 16.30 v Ilirski Bistrici. Javnost ima možnost v času javne objave pobude dati predloge in pripombe. Pripravljavec gradiva za državni prostorski načrt in posebna projektna skupina bosta po napovedih ministrstva nato skupaj z investitorjem in izdelovalci pobude analizirala prispele predloge in pripombe javnosti, podatke in usmeritve nosilcev urejanja prostora na ravni države ter druga mnenja in usmeritve. Na podlagi tega bo nato pripravljen osnutek sklepa o pripravi državnega prostorskega načrtovanja, ki ga bo sprejela vlada, temu pa bo nato sledila še priprava vrste gradiv in dokumentov, ki so potrebni za izdajo integralnega dovoljenja za izvedbo projekta.

Glede na dosedanje izkušnje s projekti izkoriščanja vetrne energije v Sloveniji obeti za vetrno polje Ilirska Bistrica niso dobri. V Sloveniji so za zdaj postavljene vsega tri vetrnice, AAE Gamit pa se pri projektu postavitve 14 vetrnic po 4,2 MW moči na Griškem polju pri Dolenji vasi v občinah Sežana in Divača sooča z ostrim nasprotovanjem domačinov in lokalnih skupnosti.

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

jutri_pa_res
30. 09. 2024 19.18
+5
Prav je, da razni zeleni, drugi okoljevarstveniki in tudi okoliški prebivalci povedo svoje, narobe pa je, da se jih pri nas preveč posluša. Potem pa nimamo niti poštenih sežigalnic, niti vetrnih elektrarn, niti vseh hidroelektrarn, ki bi jih lahko imeli. Avstrija ima na primer poleg sežigalnic na Dunaju tudi 1307 vetrnih elektrarn, ki proizvedejo letno več energije, kot naša nuklearka Krško. Stroka mora povedati svoje, država pa potem svoje narediti, če kakšni aktivisti ali okoličani kaj fizično ovirajo, pa pendrek in marica.
Divji petelin
30. 09. 2024 17.39
+4
In ponovno bodo skupnosti proti in bo obveljal rek, mi smo močnekši od vetra. Samo ne vedo da proti vetru ne moreš scati