Na Islandiji so krivce za bančni zlom našli takoj. Lahko to uspe tudi Sloveniji?

Islandija se je leta 2008 po zlomu finančnega sektorja znašla tik pred bankrotom. A Islandcem se je iz težav uspelo izvleči, saj so imeli tako odločne varčevalne ukrepe kot tudi odločno kaznovanje odgovornih. Je kaj takšnega možno tudi v Sloveniji? Častni konzul Islandije Vladimir Lužnik pravi, da se boji, da pri nas zaradi povezav politike in sodstva to ne bo mogoče. Lužnik je dejal, da na Islandiji ni nihče "jamral" po svetu, da potrebuje čas, ampak so se odločali. "Šlo je za biti ali ne biti," je povedal.

Javnost je pritisnila in takoj po polomu so se lotili bank. "Teden, dva za tem bančni direktorji niso odšli z visokimi odpravnimi, ampak so dobili priporne naloge," je povedal. Uprave niso imele časa za prikrivanje sledi. Ob tem so takoj imenovali posebnega tožilca samo za banke. Pravosodni sistem se je odzval, čeprav je podoben našemu. "Vendar je dosti bolj homogen ali pa, če želite, bolj politično neopredeljen. Pri nas imamo še vedno špico sodišča ali tožilstva močno politično opredeljeno," je povedal.

Islandci so na pomoč v veliko javno preiskavo poklicali tujce, točneje nekdanjo francosko sodnico Evo Joly. Ta nam je povedala, da se Islandci najprej sploh niso zares zavedali, da je možno opraviti temeljito in javno preiskavo. "Povabljena sem bila v televizijsko oddajo, kjer sem povedala, da je povsem običajno, da naredijo preiskavo, saj je bila v tem primeru škoda za družbo zelo velika," je dejala Jolyjeva. "Če želite nadaljevati življenje kot narod in sooblikovati prihodnost, imate pravico izvedeti, kaj se je zgodilo," je sporočila Islandcem.

Vlada je nato Jolyjevo prosila, naj jim pomaga vzpostaviti ekipo, ki bi lahko opravila podrobno preiskavo, da bi ugotovili, ali se je dogajal gospodarski kriminal ali pa je šlo res le za posledico svetovne krize, kot so ponavljali tamkajšnji bankirji.

Med Islandijo in Slovenijo veliko podobnosti

Islandska družba ni tako drugačna od slovenske. Kot je povedala Jolyjeva, je to majhna družba, v kateri je veliko ljudi med sabo v sorodu. "Politične stranke so bile zelo vpletene v imenovanje tistih, ki so bili odgovorni za banke," je dejala. Dodala pa je, da je bilo zelo pomembno za pridobitev zaupanja javnosti, da je bila ekipa, ki je preiskovala dogajanje v bančništvu, sestavljena iz tujcev.

Ali bi torej nekaj takšnega delovalo tudi v Sloveniji? Jolyjeva je komentirala, da je zelo pomembno, da obstaja zunanji pogled na težave. Pogosto znotraj samih držav ni dovolj strokovnega znanja ali pa strokovnjaki niso dovolj neodvisni. "Vzeti nekoga iz tujine je po mojem mnenju garancija za neodvisnost preiskave," je povedala.

Na Islandiji so bili bankirji kaznovani, nekdanji predsednik vlade Geir Haarde pa se je moral zagovarjati pred sodiščem. To ga je na koncu spoznalo za krivega, ker ni sklical izredne seje vladnega kabineta zaradi krize bančnega sektorja, a oproščen je bil obtožb glede malomarnosti. Tako za finančno krizo premier ni bil kaznovan. Jolyjeva je povedala, da težko komentira odločitev sodišča, izpostavila pa je, da je Islandija edina država, ki je doslej poskušala doseči, da bi politiki odgovarjali za svoje odločitve. So bili pa uspešni pri tem, da so terjali odgovornost od bankirjev. "Jasno je, da je vodstvo banke tisto, ki je v prvi vrsti odgovorno za stanje v bankah," je povedala.

Jolyjeva trdno verjame, da je treba o težavah v bančništvu opraviti temeljito preiskavo. "Zelo pomembno je, da ugotovimo, kaj se je zgodilo," je dejala. Treba je preiskati dogajanje, najti odgovorne in tudi zamrzniti sporna sredstva. Ne moremo namreč kriviti le manipulacije trga in napačnega računovodstva, ampak je problematično tudi bogatenje posameznikov. "Ne moremo imeti družbe, kjer je večina ljudi obubožana in se bori za dnevno preživetje, po drugi strani pa je tu peščica ljudi, ki je obogatela na račun ostalih," je dejala. Takšne stvari je treba odkriti in tudi kaznovati, je dodala.