Kot poroča The Guardian, atenski župan Haris Doukas opozarja, da mesto dosega mejo, ko turizem ne pomeni več razvoja, ampak pritisk. In ta pritisk postaja nevzdržen. "Atene ne morejo delovati kot ogromen hotel," je dejal.
Številke povedo veliko. V mestu z okoli 700.000 prebivalci je bilo lani zabeleženih več kot 8 milijonov obiskovalcev. To ni več klasičen turizem, ampak razmerje, ki začne spreminjati samo strukturo mesta, opozarjajo mestne oblasti.
Atene so dolgo veljale za vmesno postajo na poti na grške otoke. Danes postajajo destinacija sama po sebi. In prav ta uspeh zdaj ogroža tisto, zaradi česar so sploh postale privlačne.
Najbolj očitno se to vidi v središču mesta. V četrti Plaka, pod Akropolo, se je število nočitev v kratkoročnih najemih od leta 2018 več kot podvojilo. Stanovanja izginjajo iz dolgoročnega trga in se spreminjajo v turistične apartmaje.
Posledica je preprosta, videna že v mnogih drugih mestih. Cene najemnin rastejo, domačini odhajajo, ker si ne morejo privoščiti življenja v ulicah, kjer so živele generacije njihovih prednikov.
Župan Doukas odkrito priznava, da se Atene borijo s posledicami lastnega uspeha. In opozarja, da se lahko mesto brez jasnih pravil hitro spremeni v kuliso – prostor za obiskovalce, ne za življenje. Infrastruktura poka po šivih. A čeprav mesto gradi nove sisteme, vodovod, kanalizacijo, digitalna omrežja, vse zato, da bi sledilo tempu povpraševanja, se zdi, da nič ni dovolj.
Zato se Atene odločajo za poteze, ki bi bile še pred nekaj leti nepredstavljive. Mestne oblasti pripravljajo zakonodajo, s katero bi omejile ali celo ustavile nadaljnje turistične investicije v zgodovinskem središču. V Plaki naj ne bi bilo več prostora za nove hotele, apartmaje ali druge turistične projekte.
Na udaru niso le nepremičninski investitorji. Mesto želi omejiti tudi nenadzorovano širjenje restavracij, barov in lokalov, ki pogosto delujejo brez ustreznih dovoljenj.
Zanimivo je, da opozorila ne prihajajo več samo iz politike. Tudi del turističnega sektorja priznava, da trenutni model ni vzdržen. Predstavniki hotelirjev so celo odprli razpravo o omejitvi gradnje novih hotelov – po vzoru Barcelone, ki že leta ne izdaja novih dovoljenj.
Primerjava z Barcelono ni naključna. Tudi tam so oblasti sprejele radikalne ukrepe, vključno z načrtom, da do leta 2028 ukinejo kratkoročne najeme v več kot 10.000 stanovanjih. Cilj je enak kot v Atenah, vrniti mesto prebivalcem. Obe mesti pa sta del širše evropske pobude, ki opozarja na stanovanjsko krizo, povezano s turizmom.
Ob boju s turizmom pa mestne oblasti razmišljajo tudi o drugačnih rešitvah. Vzpostavljajo urade za socialna stanovanja, iščejo zapuščene objekte, ki bi jih lahko obnovili z evropskimi sredstvi, in poskušajo spodbuditi mlade družine, da ostanejo v središču. So pa tu tudi kritiki, ki sprašujejo - ali lahko mesto, ki živi od turizma, hkrati omeji turizem?
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.