Samo v Leipzigu se je po navedbah policije zbralo 20.000 protestnikov, ki jih je nagovoril nekdanji vodja nemških socialdemokratov (SPD) Oskar Lafontaine. Lafontaine je načrtovano reformo ostro kritiziral in poudaril, da je treba to "miselno napako" popraviti. Protesti so bili sicer ponovno najbolj množični v vzhodni Nemčiji; udeležba na zahodu države je bila občutno nižja.
Lafontaina, ki je, kljub nasprotovanju nekaterih strankarskih kolegov in organizatorjev protestov nagovoril protestnike v Leipzigu in predstavil "alternativo sedanji politiki reform", so pričakali žvižgi in celo jajce, ki pa ga je za več metrov zgrešilo. Organizatorji sicer trdijo, da se je na ulicah Leipziga zbralo kar 60.000 nasprotnikov spornega zakona, ki predvideva zmanjšanje ugodnosti za brezposelne.
Protiglobalistična organizacija Attac je napovedala proteste po vsej Nemčiji. Največji so bili po pričakovanjih v Berlinu, Leipzigu in Magdeburgu. Tako v Magdeburgu kot v Berlinu se je po navedbah policije zbralo kakih 6000 ljudi. Tudi pretekli teden je po vsej državi protestiralo skupno kakih 70.000 ljudi, teden pred tem pa kar 90.000.
Zakon Hartz IV, ki sodi v okvir reforme trga delovne sile, med drugim predvideva združitev socialnih pomoči in nadomestil za brezposelnost, kar pomeni zmanjšanje ugodnosti za brezposelne. Socialna pomoč in nadomestilo za brezposelnost bosta združena z januarjem 2005. Tisti, ki bodo brez zaposlitve dlje kot eno leto, bodo prejeli t.i. nadomestilo za brezposelne II, povečal naj bi se nadzor nad njimi, država pa naj bi jim posredovala delo, vendar pa bodo morali biti tudi sami bolj aktivni pri iskanju zaposlitve kot doslej.
V vzhodni Nemčiji je stopnja brezposelnosti dvakrat višja od državnega povprečja, ki znaša 10,5 odstotka, v nekaterih mestih pa je celo do 50-odstotna. Številni prebivalci so zaradi zakona vznemirjeni, gospodarstveniki pa menijo, da je ta ukrep nujen za oživitev trga delovne sile.
