'Nacionalni interes je le fraza'

Profesor na Fakulteti za uporabne družbene vede Matej Makarovič meni, da je "kakšen odstop in kakšna razrešitev“ v okviru reprograma posojil mogoča. "Predsednik uprave NLB je ključno potezo s posojilom v korist Boška Šrota že potegnil, zato lahko zdaj brez težav tudi odide na drugo pomembno funkcijo,“ še meni.

Kot skoraj vedno doslej, je nacionalni interes tudi tu fraza, za katero se spet skrivajo čisto zasebni interesi, pravi Makarovič o tem, da naj bi država pri reprogramiranju dolgov Infond Holdingu branila nacionalni interes v Mercatorju. Dejanski prevzem Mercatorja s strani Agrokora se mu ne zdi verjeten. "Sicer pa bi se morali Slovenci že končno naučiti, da kapitalski lastniki sledijo izključno lastnemu interesu, nacionalnemu pa samo takrat, kadar se ta slučajno ujema z njihovim lastnim,“ pravi. Za prihodnost Mercatorja, njegovih dobaviteljev in njegovih potrošnikov je po Makarovičevem mnenju zato načeloma tudi precej nepomembno, kateri potni list bo imel v žepu njegov lastnik. Ta prihodnost je po njegovem mnenju odvisna od čisto drugih dejavnikov.

Profesor na Filozofski fakulteti in publicist Miha Kovač pa pravi, da si je uprava Nove Ljubljanske banke v zadnjih nekaj letih razdelila več sto tisoč evrov nagrad, in to kljub temu, da je Infond Holdingu očitno dala posojilo, ki ga je ta porabil za lastniško konsolidacijo Pivovarne Laško. Pri tem je posojilo presegalo njegove plačilne sposobnosti, zato ga je banka morala reprogramirati. "Način, na katerega je torej v tej zgodbi ravnala slovenska bančna elita, je bil zato v temelju nasproten duhu tržnega gospodarstva,“ pravi. "S takim ravnanjem je slovenska bančna elita v očeh javnosti izgubila dobršno mero ugleda in legitimnosti in s tega stališča bi bilo po mojem mnenju na mestu, če bi upravo zamenjali.“

Miha Kovač ne verjame, da bi z deležem, ki bi ga lahko kupil Agrokor, ta lahko odločilno vplival na poslovanje Mercatorja. "S tega stališča se mi tak nakup ne zdi sporen,“ pravi. "Poleg tega je termin nacionalni interes z Istrabenzom in Infond Holdingom doživel moralni bankrot. Vse bolj jasno namreč postaja, da smo v imenu nacionalnega interesa v Sloveniji omogočili bogatenje peščice posameznikov, ki očitno ne znajo učinkovito voditi podjetij, ki so jih združili v svojih holdingih.“ Sedanja kriza zato kaže, da Slovenija potrebuje nov razmislek o svoji dolgoročni gospodarski strategiji, je prepričan Kovač.