Nacionalni načrt za okrevanje: digitalizacija, zeleni cilji in preoblikovanje turizma

Za Slovenijo namenili 5,2 milijarde evrov za ukrepe od februarja lani do avgusta 2026

V mehanizmu za okrevanje in odpornost je za 312,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in za 360 milijard evrov posojil. Slovenija bo lahko črpala do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev.

Članice bodo lahko s temi sredstvi financirale ukrepe, izvedene od februarja lani do avgusta 2026, torej tudi retroaktivno. Obroki bodo izplačani na podlagi izpolnjenih kvalitativnih mejnikov in kvantitativnih ciljev, ki morajo biti zato vnaprej čim bolje opredeljeni in čim konkretnejši.

Digitalizacija, zelena delovna mesta in reforma v zdravstvu

Stanje na trgu dela namerava vlada s pomočjo sredstev iz mehanizma med drugim izboljšati s podporo prožnejšim ureditvam dela, prilagoditvijo delovnih mest invalidov v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih prožnejšim oblikam dela ter hitrejšim vstopom mladih na trg dela. Politiki zelenega in digitalnega prehoda predlagana komponenta po navedbah vlade med drugim sledi z uvajanjem zelenih delovnih mest in digitalizacijo poslovnih procesov. Na tem področju se nadeja 29 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Na zdravstvenem področju vlada načrtuje reformo, ki bo med drugim optimizirala zdravstveno oskrbo v smislu krepitve primarnega zdravstvenega varstva s poudarkom na vlaganju v kompetence medicinskega osebja na primarni ravni, in nudenje pomoči nujno potrebnim tudi v težko dostopnih predelih Slovenije. Investirati želi tudi v kapacitete za učinkovito obravnavo nalezljivih bolezni, spremljanje nalezljivih bolezni in z njimi povezano ukrepanje za obvladovanje epidemij. Skupni stroški celotnega ukrepanja so ocenjeni na 400 milijonov evrov, pri čemer naj bi iz sklada za okrevanje in odpornost namenili 202 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe namerava vlada z dodatnimi evropskimi sredstvi financirati reformo dolgotrajne oskrbe, katere stroški so ocenjeni na 99 milijonov evrov. Pridobili naj bi jih v obliki nepovratnih sredstev. Med cilji reforme so vzpostavitev enotnih vstopnih točk v sistem dolgotrajne oskrbe, uvedba enotnega ocenjevalnega orodja za oceno upravičenosti do oskrbe ter nove storitve, ki v obstoječih ureditvah na domu niso dostopne. Vlada si prizadeva tudi za dostop do primerljivih pravic za primerljive potrebe, krepitev dostopa do integriranih oblik dolgotrajne oskrbe v skupnosti, celostno obravnavo in integracijo sistemov zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe ter integriran nadzor nad kakovostjo in varnostjo oskrbe.

Spodbujanje investicij na depriviligiranih območjih

Pri komponenti fiskalnega in finančnega sistema vlada med drugim napoveduje ukrepe na področju izboljšanja dostopa do alternativnih virov financiranja, vključno z lastniškim financiranjem, izboljšanje učinkovitosti sistema javnih dajatev za ustvarjanje podpornega okolja za gospodarstvo ter integracijo regulativ s področja digitalnih financ v slovenski regulatorni okvir. Ocena stroškov pri tej komponenti ni navedena.

Podporno okolje za podjetja želi vlada izboljšati s spodbujanjem investicij s posebnim poudarkom na deprivilegiranih območjih ter krepitvi verig vrednosti na področju oskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Načrtuje tudi uporabo povratnih sredstev oz. finančnih instrumentov v izvedbi prek Slovenske izvozne in razvojne banke, Slovenskega podjetniškega sklada in Ribniškega sklada. Za to področje naj bi Slovenija prejela 187,7 milijona evrov nepovratnih sredstev in 849,7 milijona evrov povratnih. Ob tem vlada izpostavlja tudi multiplikativne učinke ukrepov.

Do leta 2030 vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov energije

Na področju trajnostnega in zelenega prehoda reforme temeljijo na Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, in sicer na dveh krovnih ciljih do leta 2030. Prvi je dekarbonizacija oz. povečanje rabe obnovljivih virov energije, pri čemer je cilj doseči vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije do leta 2030. Drugi cilj je učinkovita raba energije z izboljšanjem energetske in snovne učinkovitosti v vseh sektorjih. Za to področje si vlada obeta 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev in sto milijonov evrov povratnih. Del tega področja je tudi trajnostna mobilnost, za katero vlada napoveduje spodbujanje javnega potniškega prometa, uporabe alternativnih goriv v prometu in investicij v okolju prijazno prometno infrastrukturo, predvsem železniško. Predvidenih je 711,6 milijona evrov nepovratnih sredstev in 1,5 milijarde evrov povratnih.

Na področju digitalizacije vlada med drugim napoveduje vlaganja v digitalno transformacijo na področju trga dela in sociale, prostora in okolja, zdravstva, kmetijstva, prehrane in gozdarstva, kulture ter pravosodja. Pri tem računa na 344,5 milijona evrov nepovratnih sredstev in 205,8 milijona evrov povratnih.

Za spodbujanje znanja v družbi vlada med drugim načrtuje krepitev kompetenc s poudarkom na digitalnih, povečanje odzivnosti izobraževalnega sistema na potrebe gospodarstva, vzpostavitev kompetenčnega centra za državno upravo in krepitev neformalnega učenja. Napoveduje tudi krepitev vlaganj v raziskave in razvoj ter spodbujanje učinkovitega prenosa znanj in tehnologij v gospodarstvo. Obeta si 325,6 milijona evrov nepovratnih sredstev in 179,2 milijona evrov povratnih.

140 milijonov evrov nepovratnih sredstev za turizem 

Na področju turizma in kulture vlada načrtuje preoblikovanje turizma za doseganje razvojnega preboja ter investicije v infrastrukturo na področju kulture in kulturne dediščine s poudarkom na obnovi in ohranjanju kulturnih spomenikov. Ključno bo zmanjšanje ekonomskih in družbenih učinkov krize, saj je turizem med najbolj prizadetimi gospodarskimi dejavnostmi zaradi pandemije covida-19. Za to področje naj bi Slovenija iz mehanizma prejela 140 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 200 milijonov evrov povratnih.

Načrt mora potrditi Svet EU 

37 odstotkov sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje morajo države nameniti za ukrepe, ki prispevajo k uresničevanju zelenih ciljev, petino pa za ukrepe, ki prispevajo k izpolnjevanju digitalnih ciljev. Upoštevati je treba tudi načelo, da noben ukrep ne sme bistveno škodovati okolju.

Ko država komisiji pošlje končni nacionalni načrt, ima ta dva meseca časa, da ga oceni. Nato ga v mesecu dni potrdi Svet EU s kvalificirano večino. Ko je načrt odobren, lahko država prosi za do 13 odstotkov predhodnega financiranja. Pričakuje se, da bodo prvi načrti potrjeni spomladi.

Vsebina slovenskega osnutka doslej ni bila na vpogled, saj je imel osnutek oznako interno. Zaradi tega so bili do vlade med drugim kritični v delu opozicije, kjer so zaradi tega zahtevali tudi sklic izredne seje DZ. Danes pa o tej temi razpravljajo člani odbora DZ za zadeve EU.

Minister za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvone Černač kritike ves čas zavrača. Poudarja, da so v pripravo načrta vključili širok nabor deležnikov, vse od gospodarskih združenj do socialnih partnerjev.

Odbor za zadeve EU razpravljal o nacionalnem načrtu za okrevanje 

O nacionalnem načrtu so danes razpravljali člani odbora DZ za zadeve EU. V LMŠ, SD, Levici in SAB so vladi očitali, da je dokument pripravljala v tajnosti, kar je resorni minister Černač zavrnil. Priporočila omenjenih opozicijskih strank je odbor zavrnil.

Slovenija bo lahko v okviru mehanizma črpala do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev, preostanek bodo predstavljala povratna. "Ampak ta denar bo treba vračati," je izpostavil Fran Trček (SD). Vladi je očital, da se je za razliko od velike večine ostalih članic EU odločila, da bo dokument pripravila "na način zaprtega kluba".

"V LMŠ se nam zdi nedopustno, da o tako pomembni zadevi, ki lahko spremeni življenja Slovenk in Slovencev, odločajo dva osebka na vladi in nekaj birokratov, ki se s tem ukvarjajo," je dodal Nik Prebil. Zdravstvena kriza in gospodarska, ki sledi, je po Prebilovih besedah kriza ljudi, ki smo prisotni v tem trenutku, zadeva pa naslednje generacije.

Do vladnega načrta je bil kritičen tudi Luka Mesec (Levica). "Ta kriza bo šla, imamo pa pred sabo eno veliko hujšo, za katero obstaja konsenz svetovne javnosti," je poudaril in dodal, da imamo do leta 2030 čas, da naredimo odločne korake v smeri razogljičenja naših družb, če nočemo, da začnejo propadati ekosistemi na planetu. "Nočete slišati znanosti, rezultat tega pa je, da ste nam prinesli nacionalni načrt, pri katerem vaš razmislek ne seže dlje od tega, kako si boste s podajanjem rok županom in striženjem trakov ob odpiranju cest kupovali glasove pred naslednjimi volitvami," je bil oster.

Očitke pobudnikov seje je odločno zavrnil Černač. V zelo obsežnem načrtu je vlada zastavila vlaganja na več področjih, med drugim na področju izobraževanja in trga dela. "Če tukaj ni sprememb in izobraževalni sistem proizvaja kadre, ki so nezaposljivi, potem trg dela ne more funkcionirati," je pojasnil. "Glede zdravstva se spremembe odlagajo že zelo dolgo in jih ni več mogoče," je dejal. Na področju pokojnin Černač rešitev vidi v demografskem skladu, za katerega upa, da bo zakon na koncu v DZ sprejet z enotno podporo.

Od 5,2 milijarde evrov namerava sicer vlada 41 odstotkov nameniti za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, trajnostno prenovo stavb in za varno ter čisto okolje in trajnostno mobilnost. 34 odstotkov sredstev bo med drugim namenjenih raziskavam, razvoju in inovacijam, pa tudi dvigu produktivnosti in ustvarjanju prijaznega okolja za investitorje.

Od omenjene vsote nameravajo 11 odstotkov nameniti digitalni preobrazbi javnega sektorja in javne uprave ter gospodarstva, 10 odstotkov pa bo šlo zdravstvu, socialni varnosti, dolgotrajni oskrbi in stanovanjski politiki. Štirje odstotki sredstev bodo namenjeni krepitvi znanj in digitalnih kompetenc, ki jih zahtevajo novi poklici, je pojasnil Černač.

Fajonova: Javna razprava o načrtu za okrevanje se lahko začne. KUL z alternativnim načrtom

Predsednica SD Tanja Fajon je po objavi informacije, da je vlada z osnutka nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost umaknila oznako interno, dejala, da se javna razprava lahko začne in da časa ni veliko. Spomnila je, da so k javni razpravi prvič pozvali julija lani in sami z razpravo začeli že dolgo nazaj. 

S sogovorniki z različnih področij je SD prav danes pripravila spletni posvet z naslovom Načrtovanje razvojnega desetletja. Na njem so se govorniki zavzeli za javno razpravo o nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost ter vključitev vseh deležnikov.

V ta namen je opozicija, združena v koalicijo KUL, na čelu s SD pripravila tudi svoj, alternativni nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki so ga na posvetu okvirno predstavili, Fajonova pa je ob zaključku posveta dejala, da želijo z alternativno vizijo upravljanja z državo poskrbeti predvsem za varnost in dostojanstvo vseh ljudi ter za varnejšo in naprednejšo Slovenijo.

"Zadovoljna sem, da je prav na današnji dan, ko smo organizirali posvet, vlada oz. predsednik vlade Janez Janša vendarle uslišal naš poziv. Skoraj dobrega pol leta je, odkar smo vlado prvič pozvali, naj razkrije načrte, kako bomo črpali sredstva za odpornost in okrevanje. Danes je ta oznaka interno očitno z dokumenta umaknjena," je dejala Fajonova. 

"Čas je za sodelovanje, čas je, da združimo vse napore v tej naši državi, da bo vsem jutri bolje," je dejala Fajonova, ki se ji pri vladnem osnutku nacionalnega načrta zdi problematično predvsem to, da pri razdelitvi tako znatnih sredstev ne sodeluje vsa zainteresirana javnost.

Predsednik strokovnega sveta SD za finance, razvoj in kohezijo Milan M. Cvikl je v predstavitvi alternativnega načrta orisal, da ta v štirih stebrih – to so razvoj, zeleno gospodarstvo, solidarnost in zdravje – zastavlja razvojno prihodnost Slovenije. Vsebinsko so oblikovali za 15 milijard evrov programov in ukrepov, skupno 218 programov in projektov z zaprto finančno konstrukcijo.

V razpravi, ki je sledila predstavitvi, je med drugim direktor krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS Goran Forbici dejal, da nevladniki oz. civilna družba v pripravo vladnega dokumenta doslej niso bili vključeni in da doslej ni bilo dialoga ali posvetovanj. Tudi župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek zdajšnji dialog občin z vlado vidi kot enosmeren, kar po njegovem ni dobro.

Šele zdaj, ko je vladni osnutek javno odprt, se lahko začne kakovostna javna razprava, kar verjetno pomeni, da bo prišlo do določenega zamika, pa je dejala odhajajoča generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Zato predlaga, da bi si vlada prizadevala v Bruslju izpogajati, da lahko nekatere razpise dela "na zalogo", saj bi v tem primeru podjetja z naložbami lahko začela jutri, ne pa pojutrišnjem ali čez kakšno leto.