Razlog za to naj bi bile predvsem težave s preoblikovanjem računov v transakcijskega oziroma drag, neučinkovit in, po mnenju mednarodnih revizorjev, slabo voden informacijski sistem Sigma.
Kot je po seji nadzornega sveta povedal Voljč, z 31. januarjem 2004 zapušča mesto predsednika uprave NLB. Poklicno pot bo nadaljeval v okviru bančne skupine KBC, ki je tretjinski lastnik NLB. V okviru skupine KBC bo prevzel mesto generalnega direktorja za Srednjo Evropo in bo odgovoren za koordinacijo aktivnosti na področju bančništva, zavarovalništva in kontrolinga. Za odstop naj bi se Voljč odločil zaradi zanj dokaj obremenilnega revizijskega poročila družbe Accenture o težavah z informacijskim sistemom Sigma, ki ga je Nadzorni svet banke obravnaval danes.
"Eden od razlogov, ki je botroval moji odločitvi za odstop, je povezan s pričakovanji javnosti in pritiski, ki so se pojavili zaradi težav ob uvedbi novih osebnih računov," je pojasnil Voljč. Ob tem je poudaril, da kot predsednik uprave in sponzor projekta prenove informacijskega sistema prevzema svoj del odgovornosti, ne more pa biti in nositi odgovornosti za operativne rešitve pri vodenju projekta.
Kdo bo nasledil Voljča?
Nadzorni svet je na današnji seji že imenoval komisijo, ki bo v roku enega meseca opravila razgovore z možnimi kandidati za njegovega naslednika ter mu predlagala ustreznega kandidata. "Zaenkrat potencialnega kandidata še nimamo," je izpostavil Žunič. Nadzorniki so po njegovih besedah imenovali tudi komisijo, ki bo v čim krajšem možnem času našla dodatnega člana uprave, ki bo v njej odgovoren za informacijsko tehnologijo. "Upravo bodo tako razširili na šest članov, vendar pa mora to potrditi še skupščina delničarjev," je povedal predsednik nadzornega sveta.
Najbolj resen kandidat za Voljčevega naslednika naj bi bil predsednik uprave Slovenske izvozne družbe Marjan Kramar. Kramar je bil član njenega nadzornega sveta banke v letih 1997-2002, torej tudi takrat, ko se je uprava banke odločala o nakupu informacijskega sistema Sigma.
Poročilo o reviziji spornega informacijskega sistema Sigma, ki ga je družba Accenture pripravila po naročilu nadzornikov NLB, je sicer pred obravnavo že preučila tudi posebna skupina v nadzornem svetu, ki tudi spremlja izvajanje akcijskega načrta prehodov na transakcijske račune.
Rop: Odstop Voljča korak v smeri reševanja nastalega položaja v NLB
"Ocenjujem, da je korak predsednika uprave NLB, Marka Voljča, korak v smer reševanja nastalega položaja v NLB, pri čemer upam, da bo nadzornemu svetu uspelo čimprej imenovati novo vodstvo oz. predsednika uprave," je po odstopu Voljča z mesta predsednika uprave NLB dejal premier Anton Rop. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo NLB še naprej ostala vodilna slovenska banka in vodilna banka v regiji.
"NLB je namreč dobra banka, kar bo tudi ostala, to pa je ključno, kar se tiče našega finančnega in bančnega sistema," je poudaril Rop. Ob tem je premier še dejal, da je Voljč, ne glede na ta odstop in težave, ki so se pojavile v NLB, in zaradi katerih je sprejel odgovornost, opravil tudi veliko dela v teh letih, ko je vodil banko in ko je ta bila zelo uspešna in vodilna banka z visokim mednarodnim rejtingom. Na uspešnost banke po njegovih besedah nenazadnje kaže tudi to, da je Slovenija pri privatizaciji 34-odstotnega deleža NLB dosegla ceno, ki je bila s primerljivimi bankami v regiji in v Evropi ena najvišjih, je še poudaril Rop ob robu srečanja z norveškim premierom Kjellom Magnejem Bondevikom.
V podjetjih ne predvidevajo težav v nadaljnjem poslovanju z NLB
V podjetjih, večjih poslovnih partnerkah NLB, tudi po predvideni zamenjavi v vrhu banke ne pričakujejo sprememb v poslovanju. V Banki Slovenije pa so za povedali, da posameznih primerov ne morejo komentirati, bodo pa lahko kaj več povedali, ko se bo s tem seznanil svet Banke Slovenije. Medtem pa v Združenju bank Slovenije, ki zastopa interese v Sloveniji navzočih bank, zaradi službene odsotnosti direktorja Dušana Hočevarja danes nismo mogli dobiti komentarja na odstop predsednika uprave največje slovenske banke Marka Voljča.
V največji slovenski trgovski družbi Mercator, ki z NLB po besedah predsednika uprave Zorana Jankoviča ustvari približno toliko prometa, kot je tržni delež banke v Sloveniji, so prepričani, da bo sodelovanje z NLB tudi po odstopu Voljča ostalo zgledno. Jankovič je ob tem še povedal, da mu je osebno žal, da se je njegov prijatelj, velik bančnik odločil za to potezo.
Tudi v Trimu Trebnje, kjer so doslej po besedah predsednice uprave Tatjane Fink normalno poslovno sodelovali z NLB, po predvidenih spremembah v vrhu NLB ne predvidevajo sprememb v poslovanju. "Tudi v prihodnje računamo na normalno poslovno sodelovanje," je dejala Finkova.
Direktor Pivovarne Laško Tone Turnšek je ob Voljčevem odstopu dejal, da je pivovarna z NLB vseskozi imela zelo dobro sodelovanje, in da boljšega si sploh ne bi mogla želeti. "Naš odnos je bil vseskozi izredno korekten in pričakujem, da bo takšen tudi ostal. Voljč je odličen bančni strokovnjak in mu ne bo težko dobiti nove službe, kjer koli v Evropi," je poudaril prvi mož Pivovarne Laško, ki je sodelovala tudi v dokapitalizaciji NLB.
Tudi nekdanji predsednik uprave Gorenja in njen sedanji svetovalec Jože Stanič je sodelovanje velenjskega koncerna z NLB in Markom Voljčem, ki je sicer tudi predsednik nadzornega sveta Gorenja, ocenil kot zelo dobro. "NLB je bila edina banka, ki nam je stala ob strani, ko smo to potrebovali. Gorenje se je moralo namreč dvakrat prestrukturirati, in sicer v letih 1983 in 1990. Male banke pa so takrat pobegnile. Prihod tuje konkurence na slovenski bančni trg je v zadnjih nekaj letih negativno vplival na tržni položaj NLB, vendar banka zadnje čase spet pridobiva na svoji konkurenčnosti. Ne glede na to, kdo bo prevzel vodenje banke, njeno politiko ne bo mogel bistveno redefinirati. Gorenje pa je kredibilna družba in zato ni pričakovati, da bi bilo sodelovanje z NLB v prihodnosti ogroženo," je menil Stanič.
