Irak se z 15,1 milijarde tonami naftnih rezerv nahaja takoj za Savdsko Arabijo in Kanado.
Zaradi embarga je bil iraški prispevek k svetovni proizvodnji nafte v zadnjih letih omejen, saj je lahko izvažal le omejene količine nafte, prepovedane pa so bile tudi dodatne investicije v naprave za črpanje. Nazadnje je država že s propadlimi napravami proizvajala dobra dva milijona sodov na dan, kar je približno polovica tega, kot je proizvajala pred 12 leti. Vendar pa sedaj tudi ta črpalna zmogljivost kratkoročno ni več dosegljiva.
V zakulisju držav z velikimi rezervami nafte je Irak med državami Bližnjega vzhoda tisti, ki izvaža najmanj. Ocene nujno potrebnih investicij v Irak v prihodnjih letih znašajo od 30 do 90 milijard dolarjev, odvisno od tega, kako hitro in kako daleč želijo obnoviti proizvodno nafte. "V vsakem primeru bo zelo drago," je še povedal Matthies.
Kam denar od nafte, ki je v rokah ZN?
Ob tem pa ostaja vprašanje, kdo naj bi poskrbel za ta sredstva, popolnoma odprto. Združeni narodi imajo 14 milijard dolarjev, ki so jih pridobili s prodajo iraške nafte, vendar so bila ta sredstva namenjena humanitarnim namenom. Poleg tega ima država za več kot 100 milijard dolarjev dolga. Sredstva denarne pomoči gospodarsko razvitih držav naj bi bila namenjena investicijam v druge objekte infrastrukture, kot so ceste, šole, bolnice in pristanišča.
V Iraku je po informacijah mednarodne agencije za energijo dejavnih 27 naftnih koncernov, med njimi pa ni nobenega ameriškega. Nova vlaganja pa bodo podjetja na voljo zagotovo ponudila šele potem, ko bo bolj jasna prihodnost države.
