Potem ko je Washington sporočil, da bo sprostil strateške rezerve črnega zlata in tako pomagal podjetjem, ki jih je prizadel orkan Katrina, so se cene nafte na azijskih trgih znižale.
Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z rokom dobave oktobra je bilo treba tako v jutranjem trgovanju odšteti 68,60 dolarja, kar je 34 centov manj kot ob zaključku sredinega trgovanja na newyorški borzi. Se je pa podražil bencin.
Za galono (3,8 litra) bencina z oktobrskim dobavnim rokom je treba odšteti pet centov več oz. 2,3 dolarja. Vzrok za dvig cene bencina naj bi bil strah pred škodo, ki jo je rafinerijam v Mehiškem zalivu povzročila Katrina.
Po besedah ameriškega ministra za energijo Samuela Bodmana bi lahko strateške rezerve sprostili danes. Še vedno niso znane podrobnosti o tem, koliko nafte bodo posodili iz rezerv in katere rafinerije jo bodo dobile. Medtem pa naj bi po podatkih Mednarodne agencije za energijo s sedežem v Parizu tudi evropske države razmišljale o sprostitvi lastnih rezerv bencina in kurilnega olja.
Še pred Katrino - ta je celotno proizvodnjo ameriške nafte znižala za približno 30 odstotkov - so se proizvajalci nafte in rafinerije trudili, da bi zadostili rastočemu svetovnemu povpraševanju po črnem zlatu, posebej v ZDA in na Kitajskem. Energetski trgi pa so na robu svojih zmogljivosti že približno dve leti, saj proste zmogljivosti znašajo le približno 1,5 milijona sodov dnevno oz. manj kot dva odstotka povpraševanja.
Naftni trgovci, ki so osredotočeni predvsem na dogajanje v Mehiškem zalivu, so večinoma ignorirali sredino poročilo ameriškega ministrstva za energijo, po katerem so se komercialno razpoložljive zaloge bencina na medtedenski ravni znižale deveti teden zapored, in sicer za 508.000 sodov na 194,4 milijona sodov. Zaloge surove nafte pa so bile nižje za poldrugi milijon sodov in znašajo 321,4 milijona sodov. Kakšen vpliv bo imela na zaloge Katrina, bo razvidno iz poročila, objavljenega prihodnjo sredo.
