Svetovne cene nafte so se, potem ko je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zagrozil s prekinitvijo naftnih tokov preko ožine Hormuz, ki je ključna izvozna točka iranske nafte, zvišale.
Pri tem je zavrnil vsakršno popuščanje grožnjam in podkupninam Zahoda. Cena za sod (159 litrov) zahodnoteksaške lahke nafte z julijskim dobavnim rokom se je na azijskih trgih tako zvišala za 1,14 dolarja na 73,47 dolarja.
Sod severnomorske nafte brent z julijskim dobavnim rokom se je na londonski borzi podražil za 1,17 dolarja na 72,20 dolarja.
Poleg groženj o prekinitvi nafte dobave pa je k današnjemu zvišanju cen vplivala tudi Hamenejeva zavrnitev zahtev mednarodne skupnosti o prekinitvi jedrskega programa, s katerim naj bi Teheran razvijal jedrsko orožje. To obtožbo pa iranske oblasti vztrajno zavračajo.
Kljub temu, da gre pri iranskih grožnjah po mnenju analitikov le za rožljanje z orožjem, pa pomenijo jasen signal, da jedrska nesoglasja še nekaj časa ne bodo rešena.
Na dogajanje na naftnem trgu vplivajo tudi nemiri v Nigeriji, kjer so nigerijski uporniki, ki zahtevajo pravičnejšo delitev naftnih dobičkov, nedavno ugrabili več zaposlenih v tamkajšnjih naftnih družbah. S tem so naftna podjetja prisilili k razdelitvi večjega deleža naftnih dobičkov tamkajšnjim lokalnim skupnostim.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.