Nafta znova teče skozi Hormuško ožino: našli obvoz znotraj blokade

Po ocenah trgovcev, ki spremljajo premike tankerjev, skozi Hormuško ožino trenutno prepeljejo približno od šest do osem milijonov sodov surove nafte na dan, poroča Bloomberg. To je precej več kot po julijskem zaostrovanju razmer, vendar še vedno le približno polovica količin pred vojno.

Ocene se sicer precej razlikujejo. Podatki posameznih sistemov za spremljanje tankerjev in ameriških oblasti kažejo tudi višje številke, medtem ko TankerTrackers na podlagi ladijskih signalov AIS ocenjuje, da je v zadnjih sedmih dneh na svetovni trg dejansko priteklo okoli 3,7 milijona sodov na dan.

Razlika nastaja tudi zato, ker nafta, ki zapusti Perzijski zaliv, še ni nujno takoj na poti do kupca.

Zalivske proizvajalke so se nevarnim razmeram prilagodile z nenavadnim logističnim sistemom.

Skupina tankerjev opravlja ponavljajoče se vožnje skozi Hormuško ožino in prevaža nafto iz Perzijskega zaliva do območij zunaj njega. Tam jih, običajno v bližini omanskega pristanišča Sohar ali Fudžajre v Združenih arabskih emiratih, čakajo druga plovila. Nafto prečrpajo nanje, ti tankerji pa nato nadaljujejo pot proti kupcem.

Po poročanju Bloomberga zdaj praktično vse večje regionalne proizvajalke razen Irana ponujajo nafto za prevzem zunaj Hormuške ožine.

Za ladjarje obstaja tudi zelo močna finančna spodbuda. Zaslužki na trgu največjih tankerjev za prevoz surove nafte so zaradi nevarnosti dosegli rekordne ravni, zato so nekateri lastniki ladij pripravljeni sprejeti tveganje.

Toda nevarnost ni izginila. Še v ponedeljek sta bili po navedbah britanske mornarice zadeti dve tovorni ladji.

Satelitski posnetk siceri kažejo vse živahnejšo dejavnost na naftnih terminalih po Perzijskem zalivu.

Savdska Arabija je imela v torek na svojih regionalnih izvoznih terminalih največ tankerjev v več tednih. To sicer še ne pomeni, da se je povečal celoten savdski izvoz, saj je hkrati upadlo nakladanje na terminalih ob Rdečem morju. Kraljevina pa več nafte naklada tudi v egiptovskem sredozemskem pristanišču Sidi Kerir, kjer ima skladiščne zmogljivosti.

Še izrazitejše povečanje je bilo opaziti v Iraku. Na iraških terminalih v Perzijskem zalivu je v ponedeljek nafto hkrati prevzemalo sedem tankerjev s skupno zmogljivostjo okoli 13 milijonov sodov. Za primerjavo, pred vojno je bilo običajno hkrati na osmih privezih okoli šest tankerjev.

Izvoz povečujeta tudi Katar in Kuvajt. Državi sta pred vojno skupaj izvažali približno dva milijona sodov nafte na dan, po ocenah trgovcev pa sta zdaj ponovno dosegli približno 70 odstotkov predvojnih količin.

Združeni arabski emirati so bili medtem prva večja zalivska proizvajalka, ki ji je uspelo občutneje povečati izvoz.

Iran ostaja izjema. Njegov izvoz je po ponovni uvedbi ameriške blokade po razpadu začasnega premirja še vedno ustavljen.

Dogajanje v Hormuški ožini je za svetovne trge ključno. Ožina med Iranom in Omanom je ena najpomembnejših energetskih prometnih poti na svetu, zato lahko že nevarnost večje prekinitve dobav močno zviša cene.

Zdaj se menda dogaja nasprotno. "V zadnjih dneh se zdi, da iz Hormuza prihaja več nafte," je za Bloomberg dejal analitik Georgios Sakellariou. Če bo takšen pretok mogoče vzdrževati, bi moral po njegovih besedah pomagati zadrževati cene surove nafte.

Terminske pogodbe za severnomorsko nafto Brent so se v četrtek gibale okoli 88 dolarjev za sod, nafta pa je bila na poti k največjemu tedenskemu padcu po koncu junija. Na cene poleg večjega izvoza iz Zaliva vpliva tudi obnovitev pogajanj med ZDA in Iranom o končanju vojne. Vendar še ni jasno, ali gre za trajnejši preobrat. 

Medtem ko so zalivske države očitno našle način, kako iz območja spraviti več surove nafte, je precej težje pri naftnih derivatih.

Za prevoz dizla, letalskega goriva in drugih proizvodov so potrebna tudi manjša specializirana plovila, pri katerih logistični sistem ni tako organiziran kot pri velikih tankerjih za surovo nafto.

Po podatkih IIR Energy je v regiji trenutno nedelujočih približno 1,6 milijona sodov dnevnih rafinerijskih zmogljivosti, bistveno več kot pred letom dni.

Hormuška ožina tako še zdaleč ni ponovno normalno odprta energetska avtocesta, menijo analitiki, ki pa vendarle izražajo nekaj optimizma.