Naftni trg brez premora? 'Tega ne potrebujemo'

Da takšne spremembe v resnici ne potrebujemo, meni Javier Blas, eden najbolj priznanih energetskih analitikov in kolumnist agencije Bloomberga, ki pokriva področje energetike in surovin ter je tudi soavtor knjige The World for Sale: Money, Power and the Traders Who Barter the Earth's Resources. A hkrati opozarja, da razvoja skoraj ni več mogoče ustaviti.

"Ko gre za vprašanje, ali naftna industrija potrebuje 24-urno trgovanje, je moj odgovor preprost: nikakor ne," piše Blas.

Po njegovih besedah podobno razmišlja tudi velik del profesionalnih trgovcev z nafto. Kljub temu ocenjuje, da je prehod na neprekinjeno trgovanje praktično neizogiben, saj ga že omogočajo manj regulirane kripto borze, kjer se z izvedenimi finančnimi instrumenti, vezanimi na ceno nafte, trguje ves čas.

Blas meni, da je bila prelomnica letošnja vojna med Iranom, Izraelom in ZDA. Napad se je začel med vikendom, ko so bili tradicionalni terminski trgi za nafto zaprti. Medtem ko so bili vlagatelji na klasičnih borzah prisiljeni čakati do nedelje zvečer, so se na nereguliranih kripto platformah cene začele oblikovati takoj. To je po njegovem mnenju dodatno okrepilo argumente zagovornikov neprekinjenega trgovanja.

"Vprašanje ni več, kako to preprečiti, ampak kako zagotoviti ustrezen nadzor," opozarja.

Kaj se pravzaprav spreminja? Danes se z ameriško referenčno nafto WTI trguje skoraj neprekinjeno, vendar le med delovnim tednom. Trg se odpre v nedeljo zvečer in ostane odprt do petka zvečer, vsak dan pa se za približno eno uro zapre zaradi vzdrževanja sistema.

Ameriška borzna družba CME Group, največji svetovni upravljavec terminskih borz, želi zdaj uvesti sistem s katerim bi bilo mogoče trgovati tudi ob sobotah in nedeljah. Ameriški regulator Commodity Futures Trading Commission (CFTC) je uvedbo sprva zadržal, zdaj pa ponovno preučuje možnost, da bi trgovanje začelo delovati konec avgusta.

Blas opozarja, da težava ni sama tehnologija, ampak finančni sistem. Ob koncih tedna namreč pomembni plačilni sistemi ameriških bank ne delujejo. To lahko povzroči velike težave pri tako imenovanih kritjih oziroma zavarovanjih pozicij.

Če bi se cena nafte zaradi vojne ali drugega nepričakovanega dogodka med vikendom močno spremenila, bi morali vlagatelji takoj zagotoviti dodatna sredstva za kritje izgub. Ker bančni sistemi takrat večinoma ne delujejo, bi bilo to precej težje.

Zato regulator razmišlja o višjih varščinah oziroma dodatnih finančnih rezervah za vse, ki bi želeli trgovati med vikendom.

Po Blasovem mnenju je sicer največja nevarnost nekaj drugega. Prepričan je, da bi neprekinjeno trgovanje odprlo vrata predvsem malim vlagateljem in špekulantom.

To potrjuje tudi odločitev CME Group, ki želi za vikend ponuditi predvsem mini pogodbo, vredno zgolj deset sodov nafte. Klasična terminska pa zajema tisoč sodov in jo uporabljajo predvsem naftne družbe, rafinerije, letalski prevozniki, ladjarji ter veliki institucionalni vlagatelji.

"To veliko pove o tem, od kod prihaja povpraševanje po 24-urnem trgovanju. Zagotovo ne od naftnih podjetij ali največjih institucionalnih vlagateljev," meni Blas.

Po njegovem bi lahko trg postal bolj podoben igralnici, kjer bi prevladovalo hitro špekuliranje malih vlagateljev, namesto da bi služil predvsem podjetjem, ki se z njim zavarujejo pred nihanjem cen.

Če bi trgovanje potekalo neprekinjeno, bi se lahko cene nafte na geopolitične dogodke odzvale skoraj v realnem času. Napadi na naftno infrastrukturo, zaprtje pomembnih pomorskih poti ali politične odločitve proizvajalk bi lahko že med vikendom povzročili občutne premike cen.

To sicer ne pomeni, da bi se cene goriv na slovenskih bencinskih servisih spreminjale iz ure v uro. Maloprodajne cene so pri nas regulirane in se določajo v določenih časovnih obdobjih.

Bi pa se lahko spremembe na svetovnih trgih hitreje prenesle v evropske veleprodajne cene, kar bi se nato odrazilo pri naslednjem izračunu reguliranih cen goriv.

Večje posledice bi lahko občutila podjetja z veliko porabo goriva – prevozniki, logistična podjetja, letalske družbe in industrija –, ki bi morala cenovna tveganja spremljati tudi ob koncih tedna.

Blas na koncu opozarja, da regulatorji razvoja najverjetneje ne bodo mogli ustaviti. Če bo takšno trgovanje postalo uradni del finančnih trgov, si želi predvsem eno – da bo potekalo na močno reguliranih borzah, z jasnimi pravili, visokimi varščinami in strogim nadzorom.