"Gre za najhujšo krizo od 2. svetovne vojne in lahko bi bila to tudi najhujša kriza od 1. svetovne vojne naprej, če voditelji ne bi sprejeli pomembnih odločitev,“ je dejal Jean-Claude Trichet, predsednik Evropske centralne banke (ECB) v intervjuju za francosko radijsko postajo Europe 1. Znova je izpostavil pomen odločitve banke, da začne kupovati italijanske in španske obveznice ter tako umiri pritisk trgov na ti dve državi. Ob tem je poudaril, da ECB ne bo mogla vedno igrati vloge vodilnega borca.

Napoved ECB o odkupu italijanskih državnih obveznic na obvezniške trge sicer deluje pozitivno. Pribitki na desetletne italijanske državne obveznice so se v primerjavi z referenčnimi nemškimi znižali že pod 280 bazičnih točk, medtem ko so pred kratkim dosegli prek 400 bazičnih točk.

Donosi desetletnih italijanskih obveznic se trenutno gibljejo okoli pet odstotkov, medtem ko so že dosegali prek 6,3 odstotka. Podobno se gibljejo pribitki na španske državne obveznice, za katere vlagatelji zahtevajo petodstotne obresti. Italijanski minister za institucionalne reforme in federalizem Umberto Bossi je sicer odločitev Evropske centralne banke (ECB) o odkupu italijanskih obveznic ocenil kot pozitivno, hkrati pa dodal, da mora Italija vendarle uresničiti reforme.

Obrestne mere na španske obveznice so se umirile že v ponedeljek, njihovo padanje pa se nadaljuje tudi danes. Medtem ko je bila zahtevana donosnost v ponedeljek pri 5,138 odstotka, se je namreč danes zjutraj znižala na 4,983 odstotka.

Preberite še: Razmere na borzah.

'Španija ne potrebuje svežnja pomoči'

Španska finančna ministrica Elena Salgado je sicer danes vnovič dejala, da je Španija kljub negativnemu dogajanju na kapitalskih trgih zelo daleč od točke, ko bi potrebovala finančni reševalni sveženj.

Kot je pojasnila ministrica, je stopnja španskega dolga 20 odstotnih točk pod povprečjem EU. Španski državni dolg je sicer konec marca znašal 679,78 milijarde evrov oz. 63,6 odstotka španskega bruto domačega proizvoda (BDP). Dolg držav članic Unije je medtem lani v povprečju znašal 80 odstotkov BDP, zgornja meja, postavljena v EU, pa znaša 60 odstotkov BDP.

Berlusconijeva vlada pospešuje varčevanje

Italijanska vlada pa namerava v odzivu na nezaupanje vlagateljev v njene javne finance pospešiti varčevanje. Proračunske prihodke in odhodke naj bi tako izravnali leta 2013, leto dni prej, kot so sprva načrtovali. To pomeni, da bo vlada Silvia Berlusconija morala do leta 2013 privarčevati 20 milijard evrov več od prvotnih načrtov.

Po poročanju italijanskih medijev naj bi sredstva našli predvsem z varčevanjem pri socialni državi, natančneje pri pokojninah. Sindikati naj bi bili pripravljeni na posege v pokojninski sistem pristati le v zameno za odločno znižanje stroškov državne uprave, odpravo presežne birokracije, povečanje obdavčitve najvišjih plač in dodatno obdavčitev najpremožnejših.