Delo naj bi študentom poleg študentskih servisov poslej posredovali tudi zavodi za zaposlovanje, posredovanje naj bi postalo bolj pregledno in učinkovito, študentsko delo pa bolj povezano s študijem.
"Želimo ohraniti in izboljšati študentsko delo ter izboljšati in dopolniti tudi ponudbo študentskih servisov," je današnji konferenci poudaril minister za delo Janez Drobnič. S predlaganimi ukrepi želijo na ministrstvu posredovanje dela prenesti tudi na druge izvajalce, in sicer neprofitne. V prvi vrsti je to zavod za zaposlovanje, ki ima po Drobničevih besedah dobro razvejano mrežo in informacijski sistem.
Zavod bi lahko, kot poudarjajo na ministrstvu, odločal tudi o tem, ali bi bilo za določeno delo možno zaposliti brezposelno osebo ali raje poslati na delo študenta. S tem bi bil možen tudi boljši nadzor nad posredovanjem študentskega dela, saj naj bi bila ena bistvenih težav študentskega dela tudi zlorabe.
Delodajalci tako pogosto na delovna mesta redno ne zaposlujejo, pač pa delo, ki ima vse elemente rednega delovnega razmerja, opravljajo študenti. Takšen način dela pa po navedbah ministrstva ne more pozitivno vplivati na študijski proces, še posebej če ni povezano s poklicem, za katerega se študent izobražuje.
Lahko bi odprli do 25 tisoč novih delovnih mest
Na ministrstvu so na podlagi koncesijskih dajatev izračunali, da
so delodajalci za študentsko delo lani plačali toliko sredstev, da bi
zadoščalo za vsaj 25.000 delovnih mest s povprečno plačo 300.000
tolarjev bruto.
"S prerazporeditvijo sredstev študentskih servisov bi lahko pridobili med 4000 in 5000 dodatnih štipendij," je poudaril minister Drobnič.
Na ministrstvu tako predlagajo, da bi polovico sredstev, zbranih iz naslova koncesijske dajatve, ki ostanejo študentskim servisom, namenili za štipendije. Tako pridobljena sredstva bi lahko vsaj delno usmerili v štipendijske sheme na regionalni ravni, v katere bi vplačevali tudi delodajalci in lokalne skupnosti.
