Namesto državne pomoči nož v hrbet

Predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Blaž Cvar že vse od prvega vala epidemije opozarja na slabo urejen sistem državne pomoči. Namreč, interventni zakoni, ki jih sprejema vlada – v pripravi na sprejem je PKP 9, danes naj bi o tem odločali tudi na vladi, so mnoge podjetnike pahnili v nemogoč položaj, saj morajo pomoč, ki so jo prejemali med prepovedjo poslovanja, sedaj vračati. In teh ni malo. Po podatkih Finančne uprave RS (Fursa), ki so bili zbrani 27. maja letos, mora mesečni temeljni dohodek vračati kar 7093 zavezancev v skupnem znesku dobrih 13 milijonov evrov. Sicer je do 27. maja mesečni temeljni dohodek dobilo 56.000 zavezancev v skupnem znesku 350,3 milijona evrov, kar pomeni, da mora pomoč vračati okoli 13 odstotkov zavezancev. 

Zahtevajo brezpogojno pomoč

"Temeljna ugotovitev je ta: če ti nekdo prepove opravljati dejavnost in ob tej prepovedi daš svoje zaposlene na čakanje, potem mora biti pomoč brezpogojna," je jasen Cvar. A pri nas sistem pomoči ne deluje tako. "Hrvaška in Avstrija niti z davčnimi dolgovi nista pogojevali državne pomoči," opozarja Cvar in dodaja, da smo v Sloveniji našli nek sistem upada prometa. "Ne glede na upad prometa je treba tistim, ki se jim je z odlokom prepovedalo opravljati dejavnost, nuditi vsaj nadomestilo za čakanje na delo."  Z nadomestilom so podjetniki reševali usodo delavcev, pravi Cvar, ki opozarja na absurd, ki so mu sedaj izpostavljeni številni podjetniki. "Delavce želim obdržati, ne bom jih odpustil, država bo za to čakanje poskrbela, jaz pa, če sem potem v nadaljevanju leta ustvaril prihodke, zaradi česar sem prišel pod to mejo, ki jo je postavila vlada, pa moram sedaj vrniti ta denar. A tega denarja podjetnik nima, ker je šel delavcem za plače. Od kod bo sedaj podjetnik dobil ta denar?" se sprašuje Cvar in dodaja, da bo z vračilom teh sredstev podjetje v bistvu izplačalo dvojne plače. 

Po trenutni zakonodaji (gre za interventni ukrep, ki ga je vlada sprejela s paketom PKP5) je pomoč pogojevana z upadom prihodka, ki mora znašati najmanj 20 odstotkov. "Največji problem predstavljajo dejavnosti, ki so bile na tej meji. To predstavlja še vedno takšen upad prometa, predvsem v gostinstvu, kjer je dodana vrednost nizka, kar pomeni, da se ustvarja dobiček maksimalno do 10 odstotkov, če gledamo povprečje. To pomeni, če ima nekdo ob teh obstoječih stroških 20 odstotkov upada, so to že precej rdeče številke. In potem sedaj vlada zahteva vračilo vseh teh pomoči," je zgrožen Cvar.

Udarec za mešana podjetja

Drugi problem so tako imenovana mešana podjetja, kjer imajo na primer gostilno in še nekaj trgovin. Takšno je podjetje znane koroške družine Lečnik, ki ima več kot stoletno tradicijo. Za 24ur.com je Andraž Lečnik opisal situacijo, v kateri so se znašli in je po njegovem mnenju izredno nepoštena. "Smo družinsko podjetje, sedaj ga vodi že četrta generacija. Od leta 1918 deluje gostilna, leta 1990 smo se razširili še z mesarijami. Trenutno imamo 32 zaposlenih," pripoveduje Lečnik. Od Fursa so dobili zahtevek, da morajo vrniti kar 35.000 evrov, to pa je denar, ki je šel za plačilo delavcem, ki so bili zaradi prepovedi obratovanja gostilne na čakanju in ga podjetje nima.

Kot pojasnjuje Lečnik, so zaradi prepovedi obratovanja gostilne lani utrpeli kar 52-odstotni izpad prihodkov. Ker pa gostilniški del predstavlja 14 odstotkov prometa celotnega podjetja, je bil skupni upad prometa seveda manjši. Zaradi tega niso presegli določenih 20 odstotkov upada in morajo sedaj vračati pomoč. "To je izredno nepošteno. Nismo delali bolje kot prejšnja leta, zdaj pa smo kaznovani, ker se nas ne obravnava individualno, pač pa se upošteva celotno podjetje," opozarja. V gostilni imajo zaposlenih 9 do 10 oseb. Ker je država z odlokom prepovedala obratovanje gostinskega dela, se je Lečnik odločil, da zaposlenih ne bo odpustil, pač pa jih je poslal na čakanje. "Nismo hoteli izgubiti ekipe," pravi in dodaja, da gre večinoma za osebe, ki imajo družine in bi brez čakanja na delu težko preživele. Zdaj pa so dobili zahtevek za vračilo kar 35.000 evrov, kar je pravi kriminal, dodaja Cvar, ki opozarja, da je takšnih mešanih podjetij, ki so sedaj v hudi stiski, kar precej. "Ves čas smo opozarjali in poskušali Mateja Lahovnika prepričati, da je treba po stroškovnem mestu ugotoviti, da je tisti del zaposlenih, ki so bili dejansko na čakanju zaradi prepovedi obratovanja, dejansko upravičen do pomoči," pravi Cvar in dodaja, da posluha od vlade ni. 

Demotivacija podjetnikov: delajte manj, da boste bolje prišli skozi 

V podjetju Lečnik so naredili analizo, kako bi bilo, če bi imeli dve ločeni podjetji in ne skupnega. Kot pravi Lečnik, bi bili v tem primeru upravičeni do več kot 140.000 evrov pomoči, tako pa jo morajo sedaj vračati. A kje naj dobijo denar? Poleg vračila pomoči morajo do konca meseca zaposlenim poravnati še regres, vlada pa še ni sprejela PKP 9, s katerim naj bi država krila tudi del sredstev za regres. "Se bomo pritožili in zahtevali individualno obravnavo," pravi Lečnik, ki pa ni najbolj optimističen glede uspeha pritožbe, saj so na te anomalije pristojne opozarjali že dlje časa. Denarja ni, preostane jim le, da najamejo kredit, pa še to je vprašljivo, če ga bodo na lanske finance sploh dobili. Če ne plačajo prvega od šestih obrokov, pa jim bodo blokirali račune, kar pomeni, da ne bodo mogli poslovati. To pa za 32 zaposlenih pomeni najhujše.

"Pri nas bi bilo bolje, da bi podjetnik utajil promet," je jezen Cvar. "Kaj pravzaprav želimo s takšnimi pogoji pokazati ljudem? Demotivirati želimo ljudi. Delajte manj, pa boste bolje skozi prišli."  Vladi zato predlagajo, da se takoj preneha z zahtevki za vračilo, da se vsem omogoči individualna obravnava, kar niti ni tako zahtevno, pravi Cvar, Lečnik pa mu pritrjuje. "Imamo 150 do 200 obrtnikov in mešanih podjetij, ki so imeli padec prometa okoli 15 do 17 odstotkov, ker so bili aktivni. Naj se zato individualno določi, ali zgolj sorazmerni delež vračila ali da se po stroškovnem mesecu ugotovi, da je v mešanem podjetju del, ki je imel onemogočeno poslovanje, upravičen do pomoči,"  predlaga Cvar, Lečnik pa dodaja: "Takšna individualna obravnava sploh ni zahtevna. Lahko pogledajo davčne blagajne, pa jim bo vse jasno."

Furs opozarja, da za individualno obravnavo ni zakonske podlage

Seveda smo povprašali na Fursu, ali bi lahko uvedli takšno individualno obravnavo. Dobili smo sledeč odgovor: "Glede več dejavnosti dodajamo, da se prihodkovni pogoj za upravičenost do predmetnega ukrepa računa na ravni poslovnega subjekta in ne na ravni njegovih posameznih dejavnosti. Interventna zakonodaja določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za prejem sredstev in pogoje, na podlagi katerih sredstev ni treba vračati (upad prihodkov) in v okviru teh pogojev ni zakonske podlage za individualno obravnavo, na podlagi katere se ti pogoji ne bi upoštevali."

 "Takšna renomirana podjetja, kot je Lečnikovo, ki več generacij dela uspešno, s tem zahtevkom za vračilo pomoči dobi nož v hrbet, s čimer je ogroženo podjetje, ki je desetletja delovalo uspešno. Če nekdo tega ne uvidi, da je v tem sistemu nekaj hudo narobe in da je treba nujno to spremeniti, potem je to največja sramota," je jasen Cvar.

Zakaj se ne znamo zgledovati po tujini?

Cvar opozarja, da bi lahko Slovenija samo čez mejo pogledala, pa bi bilo marsikomu na vladi jasno, kako se to dela. "Avstrijci imajo na spletu vse natančno pojasnjeno, vse je pregledno in pošteno. Za vsak posamezni mesec prepovedi poslovanja dobi podjetnik različna nadomestila za izpad prometa, za plače zaposlenih, celo napitnina se v turizmu daje 100 evrov na mesec za zaposlene. Popolnoma druga slika," pravi Cvar, ki se sicer zave, da Slovenija nima toliko sredstev kot naša severna soseda, pa vendar sedanji sistem pomoči v Sloveniji ni ustrezen. "Predlagali smo, da se nižji odstotki nadomestijo za izpad prometa, in sicer 10 odstotkov od upada prometa. Neko gostinsko-turistično podjetje, ki je imelo lani 25 odstotkov izpada, bi dobilo 2,5 odstotka od prometa v letu 2019. Če so leta 2019 imeli 100.000 evrov prometa, bi za izpad tako dobili 2500 evrov," pojasnjuje Cvar, a njihovi predlogi niso upoštevani.

PKP 9: 'Izpad prometa, kar bi moral biti osnovni ukrep, so popolnoma izključili'

Cvar opozarja, da je temeljna naloga interventnega zakona pomoč tistim, ki so zaradi ukrepov utrpeli izpad prometa. To je temelj interventnega zakona, a tudi načrtovani PKP 9 tega ne prinaša. "V okviru interventnega zakona PKP 9, ki je bil prvotno namenjen, da bo ta zgolj za turizem, a so sedaj to razširili, so si obrtniki izborili, da se pokrije letošnji regres za zaposlene. Namesto da bi z zakonom pokrili izpad prometa, pa so si izmislili novo izdajo bonov v višini 120 evrov, kar je 250 milijonov evrov težek ukrep. Izpad prometa, kar bi moral biti osnovni ukrep, pa so popolnoma izključili, saj so postavili kriterij 65 odstotkov izpada, kar pomeni, da več kot osem mesecev nek gostinec ne bi smel nič delati. Pri čemer se ve, da ima večina gostincev od 20 do 40 odstotkov izpada," je jasen Cvar.