Napoved letošnje rasti slovenskega BDP malenkost slabša

Ob izboljšanih obetih industrijske proizvodnje v najpomembnejših trgovinskih partnericah bo slovenski izvozni sektor postopno okreval, je v danes objavljeni pomladanski napovedi zapisal Umar. Rast investicijske aktivnosti se bo nadaljevala, za kar bodo še naprej zaslužne predvsem javne naložbe. Rast zasebne potrošnje se bo okrepila, višja kot lani bo tudi rast državne porabe.

Gospodarska rast bo tako višja kot lani, ko se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) okrepil za 1,1 odstotka. Podobno kot letos naj bi se za dva odstotka povečal tudi v prihodnjih dveh letih.

Napoved spremljajo velika tveganja, povezana z geopolitičnimi napetostmi, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala urednica napovedi Maja Bednaš. Daljše vztrajanje geopolitičnih konfliktov in njihova zaostritev ter razširitev na širše območje Bližnjega vzhoda bi podražili surovine, okrepili inflacijo ter povzročili motnje v dobavnih verigah, je pojasnila.

Dolgotrajno zaprtje Hormuške ožine bi te učinke še poglobilo. Obstajajo pa po njenih besedah še druga tveganja, denimo morebitno povečevanje trgovinskih ovir in vztrajanje globalne trgovinske negotovosti. Tu so še vojna v Ukrajini, napetosti glede Grenlandije ter morebitne napetosti v Južnokitajskem morju, prav tako zaznavajo nekatera tveganja v domačem okolju, je dodala.

Vendar za zdaj na Umarju ostajajo optimistični. "To je črni scenarij, ki ga predpostavljamo kot neko možnost, ki pa zaenkrat še ni zelo verjetna," je dejala Bednaš.

Spomnila je, da se razpoloženje potrošnikov izboljšuje, prav tako pričakovanja glede večjih nakupov in investicij gospodinjstev. Trošenje gospodinjstev bo spodbujalo rast prihodka v trgovini in storitvenih dejavnostih, povezanih s turizmom in preživljanjem prostega časa. Tudi rast državne potrošnje bo letos višja kot lani, predvsem zaradi celoletnega izvajanja dolgotrajne oskrbe v institucijah. V gospodarstvu bo izvozni sektor v večji meri sledil rasti tujega povpraševanja, ima pa letošnje leto tudi večje število delovnih dni kot lansko, je povzela.

V. d. direktorice Umarja Alenka Kajzer je opozorila, da na trg dela vedno bolj vplivajo demografske spremembe. Zaposlenost bo zaradi omejene ponudbe delovne sile letos in v prihodnjih dveh letih stagnirala, brezposelnost bo ostala nizka. Na Umarju pričakujejo nadaljnjo rast zaposlenosti v javnih storitvah, predvsem zaradi naraščajočih potreb v zdravstvu in socialnem varstvu, v preostalih dejavnostih pa nekoliko upočasnjeno upadanje števila zaposlenih. "Delež tujcev med delovno aktivnimi se je povečal že na 16 odstotkov in pričakujemo še nadaljnjo rast," je dejala.

Plače naj bi se letos nominalno zvišale za 6,7 odstotka, kar je več kot lani. V prihodnjih letih se bo rast plač v javnem sektorju postopoma umirila, prav tako naj bi se upočasnila v zasebnem sektorju.

Letna stopnja inflacije se bo letos po napovedih Umarja oblikovala pri 2,6 odstotka, povprečna pa pri 2,5 odstotka, kar je podobno kot lani. Bednaš je povedala, da še naprej pričakujejo nadpovprečno rast cen storitev in hrane, tudi zaradi vpliva višjih stroškov dela. Po letu 2026 se bo inflacija ob odsotnosti šokov na trgih energentov in surovin postopoma zniževala proti dvema odstotkoma, rast cen storitev pa bo še naprej nadpovprečna, zato bo tudi osnovna inflacija v daljšem obdobju nekoliko presegala dva odstotka.