Napovedi gospodarske rasti v EU, tudi za Slovenijo, občutno boljše

Evropska komisija je v danes objavljeni spomladanski napovedi izboljšala napoved gospodarske rasti območja evra v letu 2021 s 3,8 na 4,3 odstotka, v letu 2022 pa s 3,8 na 4,4 odstotka. Celotni EU napoveduje, da se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) letos okrepil za 4,2 odstotka, prihodnje leto pa za 4,4 odstotka; v februarja objavljeni zimski napovedi sta bili ti številki nižji za pol odstotne točke.

To predstavlja pomembno izboljšanje napovedi v primerjavi z zimsko napovedjo, je zapisala komisija. Rast je pripisala vse večji precepljenosti prebivalstva in ukinjanju ukrepov, ki so jih države sprejemale za omejitev širjenja novega koronavirusa. Pospeševali jo bodo zasebna potrošnja, naložbe in naraščajoče povpraševanje po izvozu evropskega blaga iz vse močnejšega svetovnega gospodarstva.

Delež javnih naložb v BDP naj bi se do leta 2022 povzpel na najvišjo raven v več kot desetih letih. K temu bo prispeval tudi instrument za okrepitev in odpornost.

Pandemija covida-19 je evropskemu gospodarstvu povzročila šok zgodovinskih razsežnosti. Leta 2020 se je obseg BDP območja evra skrčil za 6,6 odstotka, celotne EU pa za 6,1 odstotka. Čeprav so se podjetja in potrošniki na splošno prilagodili omejitvenim ukrepom, pa so nekateri sektorji, kot so turizem in osebne storitve, še naprej trdno v primežu krize, opozarja komisija.

V Bruslju opažajo, da se razmere na trgu dela počasi izboljšujejo. Zaposlenost od sredine leta 2020 spet raste, stopnja brezposelnosti pa se je v večini držav članic doslej že spustila s svojih najvišjih ravni. Zasluge za to imajo sheme pomoči, ki so jih sprejemale države, bo pa trg dela za popolno okrevanje potreboval nekaj časa.

Stopnja brezposelnosti v območju evra bo po tej napovedi letos pri 8,4 odstotka in prihodnje leto pri 7,8 odstotka. Za celotno EU pa jo komisija pričakuje pri 7,6 oz. sedmih odstotkih. Te številke ostajajo višje od ravni pred krizo.

Zaradi rasti cen energentov in številnih začasnih tehničnih dejavnikov, kot je letna prilagoditev uteži blaga in storitev v potrošniški košarici, ki se uporablja za izračun inflacije, je stopnja inflacije v začetku letošnjega leta močno narasla. V celem letu 2021 naj bi se cene v območju evra v povprečju zvišale za 1,7 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se rast umirila na 1,3 odstotka. Za celotno EU komisija pričakuje inflacijo v višini 1,9 odstotka, leta 2022 pa 1,5 odstotka.

Bruselj izboljšal napoved letošnje gospodarske rasti Slovenije

Evropska komisija je izboljšala tudi napoved letošnje gospodarske rasti Slovenije. Leta 2020 se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije skrčil za 5,5 odstotka, vendar se bo v letih 2021 in 2022 postopno krepil. Zahvaljujoč ukrepom vlade za zaščito delovnih mest je bilo zmanjšanje zaposlenosti omejeno, kar predstavlja trdno osnovo za okrevanje, je v poročilu zapisala Evropska komisija. Glede javnih financ napoveduje, da bodo ostale v globokem primanjkljaju.

Medtem ko je Bruselj februarja Sloveniji za letos napovedal gospodarsko rast v višini 4,7 odstotka in za prihodnje leto v višini 5,2 odstotka, ji zdaj za letos napoveduje rast v višini 4,9 odstotka in za leto 2022 v višini 5,1 odstotka ter s tem vrnitev na predkrizno raven.

Rast bo spodbujala predvsem domača potrošnja, je zapisala komisija. Zasebna potrošnja, ki se je lani skrčila za skoraj deset odstotkov, naj bi se letos okrepila za 4,4 odstotka, potem ko potrošnikom storitve spet postajajo dostopne v polnem obsegu, dodatno pa bodo rast potrošnje spodbujali rast zaposlovanja in višje plače.

Visoko rast je pričakovati tudi glede investicij, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Po skrčenju za dobre štiri odstotke v letu 2020 se bodo investicije v osnovna sredstva letos okrepile za 7,2 odstotka in nato leta 2022 še za 9,5 odstotka. Za po nekaj manj kot deset odstotkov se bosta letos povečala obseg izvoza in uvoza, prihodnje leto pa naj bi se njuna rast nekoliko umirila, a ostala na ravni okoli osmih odstotkov.

Zahvaljujoč ukrepom vlade za zaščito delovnih mest je negativen vpliv epidemije covida-19 ostal v letu 2020 razmeroma zmeren, zaposlenost se je zmanjšala za en odstotek. Stopnja brezposelnosti se je tako zvišala s 4,5 odstotka na pet odstotkov, kjer naj bi ostala še letos, leta 2022 pa naj bi se znižala na 4,8 odstotka. Plače bodo rasle počasneje kot pred krizo.

Cene življenjskih potrebščin, ki so se lani zaradi padca cen energentov in upada potrošnje znižale za 0,3 odstotka, naj bi se letos zvišale za 0,8 odstotka, leta 2022 pa naj bi se njihova rast pospešila na 1,7 odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj bo ostal na visoki ravni pri okoli 8,5 odstotka BDP, predvsem zaradi ukrepov, sprejetih za blažitev gospodarskih in socialnih posledic epidemije covida-19. Komisija med temi navaja nadomestila plač za čakanje na delo doma, mesečni temeljni dohodek za samozaposlene in kmete ter delno kritje fiksnih stroškov podjetij in dodaja, da je za večino ukrepov, povezanih s covidom-19, pričakovati ukinitev do konca leta 2022. Takrat naj bi se primanjkljaj znižal na 4,7 odstotka BDP.

Na visoki ravni bo ostal tudi dolg države. Potem ko se je lani povzpel na 80,8 odstotka BDP, se bo konec leta 2021 oblikoval pri 79 odstotkih BDP, leto pozneje pa ob znižanju javnofinančnega primanjkljaja zmanjšal na 76,7 odstotka BDP.