Direktor UMAR Janez Šušteršič je ob predstavitvi prve letošnje številke Ekonomskega ogledala povedal, da bo Slovenija v letu 2001 zabeležila 3,7-odstotno gospodarsko rast, medtem ko naj bi se letos obseg bruto domačega proizvoda povečal za 3,6 odstotka. Analize namreč kažejo, da je takšna napoved še vedno najbolj verjetna oz. realistična.
Šušteršič je pojasnil, da je UMAR na osnovi zadnjih celovitih podatkov o tretjem lanskem četrtletju, ki jih je državni statistični urad objavil zadnji dan lanskega leta, znova pregledal svojo jesensko napoved in ocenil, da podatki v glavnem potrjujejo pričakovana gibanja.
Ob nekoliko večjem prispevku zunanje menjave k rasti BDP od pričakovanega ter nekoliko večjemu prispevku bruto investicij k znižanju BDP od pričakovanega so po Šušteršičevih besedah v uradu zaključili, da je napoved gospodarske rast za lani dobra, tveganje pri tem pa je približno 0,3 odstotne točke navzdol. "Če bi se gospodarska rast v letu 2001 gibala med 3,4 in 3,7 odstotka, bi bila v okviru predvidene rasti," je pojasnil Šušteršič.
Na podlagi trenutnih pričakovanj so na UMAR ocenili tudi tveganje pri napovedih za letošnjo gospodarsko rast, ki znaša 0,5 odstotne točke. Glede na to, da je predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan pred kratkim oznanil, da se recesija v ZDA končuje, ter da tudi slovenski izvozniki v drugi polovici letošnjega leta pričakujejo izboljšanje, na UMAR po Šušteršičevih besedah ocenjujejo, da je tudi ta ocena realistična.
Direktor UMAR je podrobneje predstavil odstopanja kazalcev, ki vplivajo na gibanja gospodarske rasti. Ta je bila v lanskih prvih treh četrtletjih 3,1-odstotna, v tretjem četrtletju pa celo nekoliko višja. Primerjava dejanskih podatkov z napovedanimi kaže na odstopanja predvsem pri investicijah, je poudaril Šušteršič. V lanskih prvih treh četrtletjih so se bruto investicije znižale za skoraj šest odstotkov, kar je precej več, kot je napovedoval UMAR (-1,2 odstotka). Prispevek bruto investicij k gospodarski rasti je bil torej ta, da je bil BDP v lanskih prvih treh četrtletjih nižji za 1,7 odstotne točke, je navedel Šušteršič in dodal, da so na podlagi dodatnih posrednih kazalcev ugotovili, da je slika v zadnjem lanskem četrtletju nekoliko boljša, tako da naj bi bilo to zmanjšanje v celem letu za približno dva odstotka. Nekoliko boljši rezultat je pri postavki izvoz blaga in storitev oz. pri prispevku celotne zunanje menjave h gospodarski rasti.
Izvoz je bil lani osrednji dejavnik gospodarske rasti v Sloveniji, je povzel svetovalec direktorja za področje ekonomskih odnosov s tujino Jože Markič. Na UMAR ocenjujejo, da je prispevek neto izvoza lani znašal kar 68 odstotkov gospodarske rasti. Lanski izvoz je bil sicer zaradi ohlajanja gospodarske aktivnosti v državah EU nekoliko nižji kot leta 2000, vendar pa so slovenska podjetja na teh trgih uspela ohraniti tržne deleže. Opaziti je povečanje realne rasti stopnje izvoza na trge nekdanje Sovjetske zveze, je še dodal Markič, saj so v lanskih prvih desetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem leta 2000 slovenska podjetja tržni delež povečala za 25 odstotkov.
Denarni trg je zaznamovala neto ponudba deviz (skupna neto ponudba deviz in tuje gotovine je decembra znašala 48,5 milijarde tolarjev), v prvi polovici leta zaradi finančnih pritokov od prodaje kapitalskih deležev podjetij tujcem, v zadnjem lanskem četrtletju pa zaradi uvedbe evra v dvanajstih državah EU, je povedala Vendraminova. Brezposelnost se je do lanskega avgusta zniževala. Oktobra in novembra se je začela zviševati zaradi vpliva sezone, decembra pa zaradi ciklične komponente oz. posledice zmanjšanje gospodarske aktivnosti. Rast zaposlovanja se je nadaljevala tudi lani, problem pa ostaja zaposlovanje brezposelnih (povečuje se tako število ljudi, ki izgubijo delo zaradi zaposlenosti za določen čas, kot tudi število iskalcev prve zaposlitve).
