100 milijonov dolarjev vredni ponudbi pa nasprotujeta združenje glasbenih založb in ameriško združenje snemalne industrije. V kolikor bo prevzemna ponudba, ki naj bi jo Napster predstavil delawarskemu sodišču, odobrena, bo Bertelsmann oživil Napster kot legalno spletno orodje za plačljivo izmenjavo glasbenih datotek, kjer bodo morali internetni uporabniki za prenešene glasbene datoteke plačati določeno naročnino.
Ameriški Napster, ki je uvedel revolucionaren način brezplačne izmenjave glasbe med internetnimi uporabniki, se je v poslovnih težavah znašel potem, ko se je moral odpovedati nelegalnemu predvajanju glasbe na internetu. Glasbena industrija ga je namreč že leta 1999 tožila, ker ni plačeval avtorskih pravic, junija 2001 pa se je moral umakniti s svetovnega spleta. Napster je imel v svojih najboljših časih 67 milijonov uporabnikov, ki so si med seboj brezplačno izmenjavali skladbe.
Junija letos je nato Napster po večkratni prestavitvi ponovnega odprtja svoje borze za izmenjavo glasbe vložil zahtevo za stečaj in sodno zaščito pred upniki. Vodstvo družbe se je za ta korak odločilo kljub precejšnjemu zanimanju, ki ga je za nakup Napsterja že takrat kazal nemški medijski koncern. Ta je 17. maja lastnikom Napsterja namreč ponudil, da bi družbo kupil za osem milijonov dolarjev, poleg tega pa bi poplačal tudi vse upnike. Kljub temu, da bi se s tem Napster lahko izognil stečaju, je upravni odbor družbe takratno ponudbo zavrnil.
Na Napsterjevih ruševinah so sicer kmalu vzniknili novi ponudniki nelegalne spletne izmenjave glasbenih datotek, tako da glasbena industrija še vedno išče ustrezno rešitev, s katero bi zavarovala svojo prodajo in avtorske pravice.