Kot je povedal visoki predstavnik RS za vprašanja nasledstva Rudolf Gabrovec, ki bo Slovenijo zastopal na srečanju, želijo z rusko stranjo dokončati pregled vse dokumentacije v zvezi s tem vprašanjem, ki je še niso uspeli pridobiti pri pregledu poslovnih knjig nekdanje Narodne banke Jugoslavije, posebej podatke o terjatvah ruske strani do nekdanje SFRJ.
Gabrovec pričakuje, da bo ruska stran naslednicam SFRJ omogočila vpogled v podatke in da bo tako mogoče končati ta del pogajanj. Pogovori bodo potekali v okviru ruskega ministrstva za finance, na njih pa bodo sodelovali tudi predstavniki Vnešekonom banke, pri kateri se nahaja vsa relevantna dokumentacija. Podlaga za ureditev vprašanja klirinškega dolga je okvirni sporazum o nasledstvu nekdanje SFRJ, ki je bil podpisan 29. junija 2001 na Dunaju. Ta v aneksu C določa, da se bo terjatev iz naslova kliringa razdelila med naslednice po delitvenem ključu, po katerem Sloveniji pripade 16 odstotkov sredstev, BiH 16,5, Hrvaški 23, Makedoniji 7,5 in ZRJ 38 odstotkov sredstev.
Naslednice bodo z rusko stranjo uskladile saldo terjatev
Peterica držav naslednic nekdanje SFRJ je maja lani v Beogradu med seboj že uskladila dokaj različne poglede glede salda ruskega klirinškega dolga. Gre pravzaprav za dolg nekdanje Sovjetske zveze, ki ga je po njenem razpadu prevzela Rusija. Po Gabrovčevih besedah ostaja spornih le še kakih 10 odstotkov terjatev Ruske federacije do nekdanje SFRJ in prav to naj bi preverili v Moskvi, saj v Beogradu dokumentacije o tem ni bilo moč pridobiti.
