Ne le pri nas, Hervis bo več trgovin zaprl tudi v Avstriji

V podjetju so pojasnili, da gre za trgovine, ki jih ni mogoče dobičkonosno upravljati. Zapiranja bodo potekala postopoma skozi leto 2026.

Za razliko od Slovenije, Hrvaške in Nemčije pa se novi lastniki za zdaj ne umikajo iz Avstrije. Nasprotno – družba Quantum Investment Holding želi poslovanje v prihodnje osredotočiti predvsem na avstrijski trg.

Že aprila je postalo jasno, da se Hervis umika iz več tujih trgov. Novi lastnik hčerinskih družb v Sloveniji, na Hrvaškem in v Nemčiji se je po pregledu poslovanja odločil za postopno zapiranje teh družb.

Gre za pomemben del strategije novih lastnikov, s katero zmanjšujejo mednarodno prisotnost in se osredotočajo na jedrni trg v Avstriji.

Po takratnih informacijah naj bi ukrep zajel 43 trgovin – 21 v Sloveniji, 18 na Hrvaškem in štiri v Nemčiji. Podrobnosti posla niso bile razkrite.

Po takratnih informacijah naj bi se trgovine v Sloveniji postopoma zapirale do konca julija. V slovenskem Hervisu je zaposlenih približno 250 ljudi.

Družba Hervis šport in moda je leta 2024 ustvarila 40,2 milijona evrov prihodkov, kar je nekoliko manj kot leto prej. Ob tem je ustvarila 4,1 milijona evrov čiste izgube, potem ko je leta 2023 izguba znašala 3,7 milijona evrov.

Avstrijsko verigo je januarja letos od trgovske skupine Spar prevzela družba Quantum Investment Holding. Za prevzemom stojita nemška podjetnika Sven Voth, ustanovitelj verige športne obutve Snipes, in Udo Schloemer, ustanovitelj berlinskega poslovnega kampusa Factory Berlin, ki imata v družbi vsak polovični lastniški delež.

Po navedbah podjetja naj bi načrtovano zapiranje poslovalnic in umik z nekaterih trgov omogočila izpolnitev vseh obveznosti do kupcev, dobaviteljev in zaposlenih.

V Avstriji bo zaradi zapiranja 17 poslovalnic brez dela ostalo okoli sto zaposlenih. V podjetju zagotavljajo, da so skupaj s sindikati pripravili socialni program za prizadete delavce.

Novi lastniki poudarjajo, da želijo Hervis preoblikovati in prilagoditi prihodnjim tržnim razmeram ter spremenjenim nakupovalnim navadam potrošnikov. Obsežno zmanjševanje mreže trgovin je prvi korak v tej strategiji.

Težave Hervisa niso osamljen primer. Celotna evropska panoga trgovine s športno opremo se v zadnjih letih sooča z zahtevnimi razmerami.

Po močnem povpraševanju v času covida-19 in po pandemiji so številni trgovci ostali z visokimi zalogami, medtem ko so kupci zaradi inflacije in višjih življenjskih stroškov začeli bolj previdno trošiti. Posledica so pogoste razprodaje, nižje marže in vse večji pritisk na dobičkonosnost poslovanja.

Dodatne izzive prinaša tudi selitev kupcev na splet. Vedno več športne opreme se proda prek spletnih trgovin, številne globalne znamke, kot sta Nike in Adidas, pa vse bolj stavijo na neposredno prodajo kupcem prek lastnih spletnih kanalov.

Panogo je v zadnjih letih močno preoblikoval tudi vzpon trgovcev, kot je Decathlon, ki z lastnimi blagovnimi znamkami in velikimi količinami ponuja cenovno zelo konkurenčne izdelke.

Analitiki zato ocenjujejo, da zapiranje trgovin Hervis ni zgolj posledica težav posameznega podjetja, temveč odraz širših sprememb v evropski maloprodaji športne opreme. Novi lastniki očitno stavijo na zmanjšanje stroškov in osredotočenje na avstrijski trg, kjer vidijo največ možnosti za dolgoročni preobrat poslovanja.