Da bi Slovenija do leta 2013 dohitela EU, kot je predvideno v novi strategiji razvoja Slovenije, bi se moral njen realni obseg bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca v obdobju med letoma 2002 in 2013 v povprečju letno povečati za 4,9 odstotka, kar pa je ob pričakovani zanemarljivi rasti prebivalstva za 1,3 odstotne točke več, kot je predvideno v osnovni projekciji Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Po napovedih urada pred letom 2025 rasti EU ne bomo ujeli.
Slovenija je v obdobju med letoma 1993 in 2002 zabeležila povprečno realno stopnjo gospodarske rasti v višini 4,1 odstotka. K tako visoki rasti je prispevala predvsem visoka rast poglabljanja fizičnega kapitala, medtem ko je bil prispevek dela k rasti BDP v obdobju 1993-2002 skromen, pojasnjuje UMAR.
Nizka rast dela
V obdobju do leta 2013 bo rast dela po pričakovanjih še naprej nizka, poglabljanje fizičnega kapitala pa naj bi se postopoma ustavilo. Na podlagi vseh podatkov za obdobje 2002-2013 tako na UMAR Sloveniji napovedujejo 3,6-odstotno povprečno letno rast BDP. To je tudi v skladu z ugotovitvami drugih raziskav. Ob upoštevanju pričakovane 2,3-odstotne realne rasti BDP na prebivalca v 25 članicah EU do leta 2013 pa bi se moral BDP Slovenije na prebivalca v povprečju povečevati po 4,9 odstotka letno.
Če te številke prenesemo v obdobje po letu 2013 (kar je precej optimistično), po ugotovitvah UMAR do konvergence ne bo prišlo pred letom 2025.
Ovire za prevzemanje naprednih tehnologij
V celoti gledano razlike v delovni aktivnosti, človeškem kapitalu in fizičnem kapitalu niso tolikšne, da bi lahko pojasnile kar 24-odstoten zaostanek slovenskega BDP na prebivalca za državami EU 25 (po standardu kupne moči). Razliko je torej mogoče v celoti pripisati razlikam v tehničnem napredku. Avtorji raziskave so ugotovili, da Slovenija na področju izpostavljenosti novim tehnologijam še vedno zaostaja za EU glede izdatkov (in verjetno tudi glede kakovosti) za razvojno-raziskovalno dejavnost in neposredne tuje investicije.
Nekateri kazalci kažejo, da so v preteklosti obstajale ovire za prevzemanje bolj naprednih tehnologij. Do nedavnega je bila delovna zakonodaja v Sloveniji precej restriktivna, stroški za ustanovitev podjetja pa so razmeroma visoki. Poleg tega ima država v Sloveniji še vedno nekoliko večjo vlogo kot v 15 starih članicah EU, sodeč denimo po deležu javnih odhodkov in državnih pomoči v BDP.