'Nek je v Evropi sinonim za stabilno, zanesljivo in varno jedrsko elektrarno'

Predsednik vlade Robert Golob se je ob obisku v Krškem seznanil z razmerami v nuklearki in potekom njenega remonta, ki naj bi se zaključil v naslednjem tednu in s katerim elektrarna po 40 letih delovanja začenja nov 20-letni cikel obratovanja. V izjavi za medije je "z velikim nacionalnim ponosom" izpostavil, da je Nuklearna elektrarna Krško (Nek) prva jedrska elektrarna v Evropi, ki s tokratnim remontom v takšnem obsegu zaključuje 10-letni investicijski cikel po katastrofalni jedrski nesreči v japonski Fukušimi. Če bi bilo takšnih jedrskih elektrarn, kot je Nek, več, bi "bile energetske razmere na evropski ravni bistveno boljše", je prepričan premier.

Z vodstvom se je pogovarjal tudi o trenutnih napetih razmerah v energetiki in ugotovili so, da je zdaj priložnost za to, da jedrska opcija dobi svoje mesto v prihodnosti. Predsednik vlade je namreč prepričan, da se bo Evropa zelo težko izvlekla iz sedanje energetske situacije brez maksimalne uporabe vseh tehnologij. Na prvem mestu je prehod na obnovljive vire energije, a jedrska energija ima zdaj priložnost, da se spet uveljavi in ponudi rešitve za celotno Evropo, je povedal.

Kot je pojasnil, je "dal izziv stroki", da v čim krajšem roku ponudi serijsko rešitev jedrske tehnologije zahodnega izvora, tako da bo politika lahko začela iskati nacionalno soglasje za naložbo v drugi blok nuklearke. Ali bo to lahko pripravila v letu ali dveh, bo pokazal čas, je pristavil, bodo pa družbi Gen energija, ki je lastnica nuklearke, na vladi dali mandat, da pospeši priprave.

Golob se namreč zaveda, da bo za takšno veliko in drago naložbo potreben referendum. Po njegovi oceni obstaja možnost, da bo ta že ob koncu tega mandata, najpozneje pa da bi do njega moralo priti v petih letih. Takrat morajo biti vse tehnološke in ekonomske podrobnosti investicije na mizi, je menil.

V Sloveniji in Evropi si po navedbah predsednika vlade želimo energetskih virov, s katerimi nas nihče ne more izsiljevati, ki jih obvladujemo tehnološko in kjer je vir goriva stabilen. Jedrska energija bo tako zelo pomembna, je dodal.

Ob širitvi uporabe obnovljivih virov in v pričakovanju novega bloka jedrske elektrarne pa bo pomembno vlogo pri delovanju energetskega sistema še naprej imel zemeljski plin. Golob je tako pritrdil pisanju medijev, da naj bi Geoplin prvo pogodbo z alžirsko družbo Sonatrach za dobavo plina podpisal naslednji teden, predvidoma 3. novembra. Alžirski dobavitelj naj bi po njej dobavil 300 milijonov kubičnih metrov plina na leto, kar predstavlja nekaj več kot tretjino letnih potreb Slovenije.

V teku pa so tudi pogajanja za strateško partnerstvo oziroma dolgoročni sporazum z Alžirijo za večje količine dobav plina, s katerimi bi se Slovenija pri oskrbi s plinom preusmerila od Rusije. Po pisanju Dnevnika bi minister za infrastrukturo Bojan Kumer lahko Alžirijo s temi cilji obiskal že sredi novembra.

Krška nuklearka nazaj v omrežju predvidoma konec naslednjega tedna

Remont Nek je po besedah dolgoletnega direktorja nuklearke Staneta Rožmana v večini potekal gladko. Nekaj zaostanka je nastalo le pri zamenjavi visokotlačne turbine zaradi odpovedi dveh specialnih strojev. "Smo na dobri poti, da bomo v kratkem nazaj v omrežju in da bomo nadaljevali s stabilno oskrbo kot do zdaj," je po koncu obiska predsednika vlade v Neku povedal Rožman.

Remont, ki se je začel 12. oktobra in naj bi po prvotnih napovedih trajal do 2. novembra, z izjemo enega primera poteka odlično in gladko, je ugotavljal direktor. Stanje materialov in opreme je odlično, tako da se bo elektrarna, ki končuje prvih 40 let delovanja, v sistem vrnila v odlični kondiciji. Nekaj zaostanka pa je po Rožmanovih pojasnilih nastalo pri zamenjavi visokotlačne turbine, saj sta odpovedala dva specialna stroja nemškega izdelovalca Siemens, zamenjav pa ni bilo možno hitro najti.

Delavci dela na remontu izvajajo 24 ur dnevno, zato Rožman verjame, da bo elektrarna v omrežju okoli 7. novembra. Trenutno sicer v elektroenergetsko omrežje poleg Neka ni priključena niti Termoelektrarna Šoštanj, tako da oskrbo Slovenije zagotavljajo hidroelektrarne in elektrika iz uvoza.

Golobov obisk po Rožmanovih besedah dovolj zgovorno govori o pomenu nuklearke za zanesljivo in stabilno oskrbo Slovenije v prihodnosti.

Elektrarna je, tako njen direktor, pripravljena za novih 20 let delovanja. Pri koncu so tudi vsi potrebni postopki za novi dve desetletji stabilnega in varnega delovanja, torej za podaljšanje njenega obratovanja do leta 2043.