Nekateri podjetniki bodo morali vračati državno pomoč, zaradi česar jim grozi stečaj

Športni hotel Soča v središču Bovca je edini v letu 2020 na novo odprt hotel v Sloveniji. V lanskem letu so obratovali le 13 dni in, predvsem na račun turističnih bonov, v tem zelo kratkem času ustvarili kar nekaj prihodkov. "Prihodkovno smo prišli na enak nivo kot leta 2019, seveda z bistveno večjim številom zaposlenih, ampak to pomeni seveda, da moramo podporo države vrniti," pove Goran Knavs s Soča Raftinga.

In to kljub temu, da so poslovno leto 2020 končali z bistveno večjimi stroški in pod črto slabšim poslovnim izidom kot leto prej. Eden od pogojev za pridobitev državne pomoči je namreč dovolj velik izpad prihodkov, kakšni so bili stroški in kakšen je bil poslovni izid očitno ni pomembno.

To je problematično, se strinja tudi strokovnjak za računovodstvo Jure Filip. "V prihodnjih ukrepih pričakujem, da bo vlada morala najti neko rešitev, ki bo podobna tej, ki so jo storili v PKP7 glede upravičenosti povračila dela fiksnih stroškov," pravi.

Jezi se tudi podjetnik, ki se je znašel v enaki situaciji. Pravi, "da gledajo samo prihodke, koliko je stroškov, jih pa ne zanima". "V letu 2020 smo si izposodili denar, investirali, zaposlili dve novi osebi," še dodaja. Zaradi nastalih stroškov pa bodo leto končali v rdečih številkah, saj so prihodki v primerjavi s prejšnjim letom padli le za pet odstotkov. "Če bom moral državi vračati pomoč, bom podjetje poslal v stečaj," še pove.

"Mi moramo ustvariti prihodek, ne moremo se slepit, saj v nasprotnem primeru investiciji in našemu podjetju trda prede," pa pravi tudi Knavs. S problematiko smo na današnji tiskovni konferenci vlade soočili tudi ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja, ki je redkobesedno dejal, da bodo "tudi o tem spregovorili na vladi".

Rok za vračilo državne pomoči se sicer izteče 30 dni po sprejemu odločbe Fursa, ki jo lahko podjetniki na podlagi oddaje posebnega spletnega obrazca najverjetneje pričakujejo že v začetku aprila.